Pravna pomoč

1 Kakšni so stroški sodnih postopkov in kdo jih običajno nosi?

V členu 151 zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) je navedeno, da pravdni stroški zajemajo izdatke, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Obsegajo na primer stroške izvedbe dokazov, sodne takse, stroške objav, izdatke za dnevnice in potne stroške sodnikov in sodnih zapisnikarjev, potne stroške strank, povezane z njihovim nastopom na sodišču, in podobno. Pravdni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade.

V skladu s členom 152 zakona o pravdnem postopku vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Kadar stranka predlaga izvedbo dokaza, mora po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za kritje stroškov, ki bodo nastali z izvedbo dokaza. Osnovno načelo pri odločanju o tem, kdo mora na koncu kriti pravdne stroške, je uspeh v pravdi. Tako je v prvem odstavku člena 154 zakona o pravdnem postopku navedeno, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške, ki nastanejo v postopku. Intervenient v podporo stranki, ki v pravdi ne uspe, sam nosi stroške, ki jih je imela stranka v sodnih postopkih. V skladu z drugim odstavkom člena 154 zakona o pravdnem postopku lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v pravdi, o povračilu stroškov odloči glede na doseženi uspeh v pravdi v zvezi z zahtevkom, ki je bil nazadnje vložen. Posebna pravila veljajo za primere, v katerih pravdni stroški nastanejo po krivdi ene od strank ali po naključju, ki se ji je primerilo, če je sodba izrečena na podlagi priznanja, če tožeča stranka umakne tožbo ali opusti zahtevek, če se pravda konča s sodno poravnavo in sosporniki sodelujejo v pravdi (členi 156 do 161 zakona o pravdnem postopku).

2 Kaj točno je pravna pomoč?

V skladu z zakonom o brezplačni pravni pomoči (Zakon o besplatnoj pravnoj pomoći) je namen pravne pomoči doseči enakost pred zakonom, da se državljanom Republike Hrvaške in drugim osebam zagotovita učinkovito pravno varstvo in dostop do sodišča in drugih javnih organov pod enakimi pogoji v skladu z določbami zakona o brezplačni pravni pomoči.

Pravna pomoč se zagotavlja v obliki primarne ali sekundarne pravne pomoči.

Primarna pravna pomoč vključuje:

• splošne pravne informacije,
• pravno svetovanje,
• pripravo pisnih vlog osebam javnega prava, Evropskemu sodišču za človekove pravice in mednarodnim organizacijam v skladu z mednarodnimi pogodbami in pravili delovanja teh organov,
• pravno zastopanje v postopkih pred osebami javnega prava in
• pravno pomoč pri mirnem alternativnem reševanju sporov.

Primarno pravno pomoč zagotavljajo uradi državne uprave v županijah in pristojni upravni organ mesta Zagreb (v nadaljnjem besedilu: uradi), pooblaščena združenja in pravne klinike. Uradi so v okviru zagotavljanja primarne pravne pomoči pooblaščeni za zagotavljanje splošnih pravnih informacij in pravnega svetovanja ter vložitev vlog.

Sekundarna pravna pomoč vključuje:

• pravno svetovanje,
• pripravo pisnih vlog v postopkih, povezanih z varstvom pravic delavcev pred delodajalcem,
• pripravo pisnih vlog v sodnih postopkih,
• zastopanje v sodnih postopkih in
• pravno pomoč pri mirnem reševanju sporov.

Sekundarno pravno pomoč zagotavljajo odvetniki.

Sekundarna pravna pomoč vključuje tudi:

• oprostitev plačila pravdnih stroškov in
• oprostitev plačila sodnih taks.

3 Ali sem upravičen do pravne pomoči?

Do brezplačne pravne pomoči so upravičene naslednje osebe:

• hrvaški državljani,
• otroci, ki nimajo hrvaškega državljanstva in jih v Republiki Hrvaški najdejo brez spremstva odraslega, ki je zanje odgovoren po zakonu,
• tujci z dovoljenjem za začasno prebivanje pod pogojem vzajemnosti ali tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje;
• tujci pod začasno zaščito;
• tujci, ki prebivajo nezakonito, in tujci z dovoljenjem za kratkoročno bivanje v postopkih za izdajo odredbe o izgonu ali odločbe o vrnitvi ter
• prosilci za azil, tujci pod subsidiarno zaščito in njihovi družinski člani, ki zakonito prebivajo v Republiki Hrvaški, v postopkih, v katerih jim pravna pomoč ni zagotovljena s posebnim zakonom.

Za dodelitev sekundarne pravne pomoči morajo biti praviloma izpolnjeni naslednji pogoji glede premoženja:

1. skupni mesečni dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne sme presegati zneska proračunske osnove (3 326,00 HRK) na člana gospodinjstva,
2. skupna vrednost premoženja v lasti prosilca in članov njegovega gospodinjstva pa ne sme presegati zneska 60 proračunskih osnov (199 560,00 HRK).

Sekundarna pravna pomoč se dodeli brez ugotavljanja materialnega položaja, če je prosilec:

1. otrok v postopku uveljavljanja pravice do preživnine;
2. žrtev nasilnega kaznivega dejanja v postopku uveljavljanja pravice do nadomestila za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem;
3. oseba, upravičena do socialnega prejemka v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo izvajanje pravic v okviru sistema socialnega varstva, ali
4. oseba, upravičena do prejemkov v skladu z zakonom o pravicah hrvaških veteranov domovinske vojne in njihovih družinskih članov (Zakon o pravima hrvatskih branitelja iz Domovinskog rata i članova njihovih obitelji) ter zakonom o zaščiti vojaških in civilnih vojnih invalidov (Zakon o zaštiti vojnih i civilnih invalida rata).

Pravna pomoč se lahko dodeli tudi za čezmejne spore. Čezmejni spor je spor, v katerem ima prosilec za pravno pomoč stalno prebivališče ali običajno prebiva v državi članici Evropske unije, ki ni država članica, v kateri deluje sodišče ali v kateri naj bi se izvršila sodba.

Pravna pomoč v čezmejnih sporih se dodeli v civilnih in gospodarskih zadevah ter v postopkih mediacije in alternativnega reševanja sporov, pri izvrševanju javnih listin in zagotavljanju pravnega svetovanja v takih postopkih. Določbe o pravni pomoči v čezmejni sporih se ne uporabljajo v davčnih, carinskih in drugih upravnih postopkih.

Prosilcu za pravno pomoč v čezmejnem sporu se pravna pomoč dodeli, če izpolnjuje pogoje iz zakona o brezplačni pravni pomoči. Pravna pomoč se lahko izjemoma dodeli tudi prosilcu, ki ne izpolnjuje pogojev za dodelitev pravne pomoči iz zakona o brezplačni pravni pomoči, če dokaže, da ni zmožen plačati stroškov postopka zaradi razlik med življenjskimi stroški v državi članici prebivališča in v Republiki Hrvaški.

4 Ali se lahko pravna pomoč dodeli v vseh sodnih postopkih?

Primarna pravna pomoč se lahko zagotovi v kateri koli pravni zadevi:

• če prosilec ne zna ali ni sposoben uveljavljati svojih pravic,
• če prosilcu ni bila zagotovljena pravna pomoč na podlagi posebnih predpisov,
• če vložena prošnja ni očitno neutemeljena in
• če je materialni položaj prosilca tak, da bi lahko bilo zaradi plačila strokovne pravne pomoči ogroženo preživljanje prosilca in članov njegovega gospodinjstva.

Sekundarna pravna pomoč, ki jo zagotavljajo odvetniki, in oprostitev plačila pravdnih stroškov se lahko dodelita v naslednjih vrstah postopkov:

• v povezavi s stvarnimi pravicami, razen za postopke vpisa v zemljiško knjigo,
• v povezavi z delovnopravnimi postopki,
• v povezavi z družinskimi razmerji, razen v postopkih sporazumne razveze zakonske zveze, v katerih zakonca nimata skupnih ali posvojenih mladoletnih otrok ali otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb tudi po polnoletnosti,
• v postopkih izvršbe in zavarovanja za izvršbo ali zavarovanje terjatve, ki izhaja iz postopka, za katerega se lahko dodeli pravna pomoč v skladu z določbami zakona o brezplačni pravni pomoči,
• pri mirnem reševanju sporov,
• izjemoma tudi v vseh drugih upravnih in civilnih sodnih postopkih, kadar taka potreba nastane zaradi posebnih življenjskih okoliščin prosilca in članov njegovega gospodinjstva, ter v skladu z osnovnim namenom zakona o brezplačni pravni pomoči.

Sekundarna pravna pomoč, ki jo zagotavljajo odvetniki, se lahko v zgoraj navedenih postopkih dodeli pod naslednjimi pogoji:

• če so postopki zapletenejši,
• če se prosilec ne more zastopati sam,
• če je materialni položaj prosilca tak, da bi lahko bilo zaradi plačila strokovne pravne pomoči ogroženo preživljanje prosilca in članov njegovega gospodinjstva, v skladu s posebnimi pogoji iz člena 14 zakona o brezplačni pravni pomoči,
• če ne gre za primer zlonamernega pravnega postopka,
• če prosilcu v zadnjih šestih mesecih pred dnem vložitve vloge ni bila zavrnjena nobena druga vloga zaradi namerne zagotovitve napačnih podatkov ter
• če prosilcu ni bila zagotovljena pravna pomoč na podlagi posebnih predpisov.

Oprostitev plačila sodnih taks se lahko odobri v vseh sodnih postopkih (civilni postopki in upravni spori), če je materialni položaj prosilca tak, da bi lahko bilo zaradi plačila strokovne pravne pomoči ogroženo preživljanje prosilca in članov njegovega gospodinjstva, v skladu s posebnimi pogoji iz člena 14 zakona o brezplačni pravni pomoči. Ob sprejetju odločbe se posebna pozornost nameni znesku sodnih taks v postopku, v katerem se prosi za oprostitev.

5 Ali obstajajo posebni postopki za nujne primere?

Urad mora o vlogi za dodelitev sekundarne pravne pomoči odločiti v 15 dneh od dneva njene vložitve. Če prosilec zaradi izteka roka izgubi pravico do začetka sodnega postopka, za katerega je vložil vlogo, mora urad o vlogi odločiti v krajšem roku, tako da lahko prosilec pravočasno začne postopek.

6 Kje lahko dobim obrazec za vlogo za pravno pomoč?

Postopek za dodelitev primarne pravne pomoči začnete tako, da se obrnete neposredno na izvajalca primarne pravne pomoči (pooblaščeno združenje, pravna klinika ali urad), za kar vam ni treba izpolniti posebne vloge.

Postopek za dodelitev sekundarne pravne pomoči začnete tako, da na pristojnem uradu na predpisanem obrazcu vložite vlogo za dodelitev pravne pomoči. Obrazec vloge za pravno pomoč lahko dobite na uradih ter na spletiščih uradov in ministrstva za pravosodje.

Vloge za pravno pomoč v čezmejnih sporih in obrazce za prenos vlog za pravno pomoč v čezmejnih sporih morate vložiti na obrazcih, predpisanih z Odločbo Komisije 2004/844/ES z dne 9. novembra 2004 o uvedbi standardnega obrazca za vloge za pravno pomoč na podlagi Direktive Sveta 2003/8/ES o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih in Sklepom Komisije z dne 26. avgusta 2005 o uvedbi obrazca za prenos vlog za pravno pomoč na podlagi Direktive Sveta 2003/8/ES, ki sta bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

Obrazce in vsa dokazila v čezmejnih sporih morate predložiti prevedene v hrvaščino. V nasprotnem primeru bo vaša prošnja zavrnjena.

7 Katere dokumente je treba priložiti obrazcu za vlogo za pravno pomoč?

Vlogi je treba ob vložitvi pri pristojnem uradu priložiti pisno soglasje prosilca in članov njegovega gospodinjstva, da dovoljujejo dostop do vseh podatkov o skupnih prihodkih in premoženju, v katerem prosilec potrjuje, da so zagotovljene informacije točne in popolne.

Žrtve nasilja v družini predložijo soglasje, s katerim dovoljujejo dostop do vseh podatkov o prihodkih in premoženju, le zase. Soglasja ne predložijo tisti člani gospodinjstva, ki v postopku sodelujejo kot tožena stranka ali katerih interes je v nasprotju z interesom prosilca.

Obrazcu vloge za pravno pomoč v čezmejnih sporih mora biti priložena ustrezna dokumentacija, potrebna za odločitev o vlogi.

8 Kje lahko vložim vlogo za pravno pomoč?

Postopek za dodelitev primarne pravne pomoči začnete tako, da se obrnete neposredno na izvajalca primarne pravne pomoči (pooblaščeno združenje, pravna klinika ali urad), za kar vam ni treba vložiti posebne vloge, postopek za pridobitev sekundarne pravne pomoči pa se začne z vložitvijo vloge pri pristojnem uradu, na območju katerega ima prosilec stalno prebivališče ali običajno prebiva.

Prosilec, ki ima stalno prebivališče ali običajno prebiva v državi članici Evropske unije in pri sodišču Republike Hrvaške prosi za pravno pomoč v čezmejnem sporu, mora vlogo za pravno pomoč vložiti pri ministrstvu za pravosodje Republike Hrvaške (organ prejemnik).

Prosilec, ki ima stalno prebivališče ali običajno prebiva v Republiki Hrvaški in prosi za pravno pomoč v čezmejnem sporu pri sodišču druge države članice Evropske unije, mora vlogo vložiti pri uradu, pristojnem za njegovo stalno ali običajno prebivališče.

9 Kako izvem, ali sem upravičen do pravne pomoči?

Sekundarna pravna pomoč se prosilcu, ki izpolnjuje pogoje za uveljavljanje pravice do pravne pomoči, dodeli z izdajo odločbe o dodelitvi pravne pomoči. Urad mora o vlogi odločiti v 15 dneh od dneva njene vložitve.

10 Kaj moram storiti, če sem upravičen do pravne pomoči?

Odločba o pravni pomoči vključuje pravico do uporabe nekaterih ali vseh oblik sekundarne pravne pomoči za določeno vrsto in stopnjo postopka. Navedena odločba vsebuje osebne podatke upravičenca do pravne pomoči, kratek opis pravne zadeve, za katero je bila ta pomoč dodeljena, obliko in obseg odobrene pravne pomoči, podatke o odvetniku, ki jo bo zagotovil, in druge podatke, ki se nanašajo na odločbo.

Če prosilec vloži vlogo za pravno pomoč v obliki oprostitve sodnih taks, mora sodišče v vlogi ali ob vložitvi drugega pravnega sredstva v sodnem postopku obvestiti o vloženi prošnji za oprostitev sodnih taks, odločbo o oprostitvi plačila sodnih taks pa mora predložiti najpozneje šest mesecev od dneva vložitve vloge ali drugega pravnega sredstva v postopku pred sodiščem.

11 Če sem upravičen do pravne pomoči, kdo mi izbere odvetnika?

V odločbi o dodelitvi sekundarne pravne pomoči se določi tudi odvetnik, ki bo upravičencu zagotovil pravno pomoč. Upravičenec do pravne pomoči mora odločbo predložiti odvetniku, ki je v njej naveden. Urad upravičencu izjemoma dodeli drugega odvetnika, pri čemer mora biti predhodno soglasje upravičenca priloženo vlogi za pravno pomoč.

12 Ali pravna pomoč krije vse stroške postopkov?

Kot je navedeno zgoraj, odločba o dodelitvi pravne pomoči vključuje pravico do uporabe nekaterih ali vseh oblik sekundarne pravne pomoči za določeno vrsto in stopnjo postopka. Upravičenec je lahko v skladu z odločbo o dodelitvi pravne pomoči v celoti ali delno oproščen plačila nagrade odvetniku, pravdnih stroškov (oprostitev vnaprejšnjega plačila stroškov za priče, tolmače, izvedence, preiskave in sodne objave) in sodnih taks.

Pravna pomoč se dodeli v celoti, če je prosilec upravičenec do socialnega prejemka v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo uveljavljanje pravic v okviru sistema socialnega varstva, tj. pravice do prejemkov v skladu z zakonom o pravicah hrvaških veteranov domovinske vojne in njihovih družinskih članov ter zakonom o zaščiti vojaških in civilnih vojnih invalidov, ali če skupni dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presega 50 % zneska mesečne proračunske osnove na člana gospodinjstva.

Če skupni dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva preseže 50 % proračunske osnove na člana gospodinjstva, se znesek pravne pomoči zmanjša tako, da se za vsako 10-odstotno preseganje ta pomoč zmanjša za 10 %, pri čemer znesek te pomoči ne sme biti manjši od 50 % stroškov, določenih za tako pomoč.

Če pravna pomoč ni bila dodeljena v celoti, lahko prosilec pri ministrstvu za pravosodje vloži pritožbo zoper del odločbe, s katerim je bila zavrnjena dodelitev te pomoči v celoti. Taka pritožba ne zadrži uporabe odobrenega zneska pravne pomoči. Zoper odločbo ministrstva za pravosodje o zavrnitvi pritožbe je mogoče začeti upravni spor.

13 Če sem upravičen le do omejene pravne pomoči, kdo nosi preostale stroške?

Če vam je pravna pomoč dodeljena v omejenem znesku, preostale stroške krijete sami. Če kot upravičenec do pravne pomoči v postopku uspete, bo sodišče v vsakem primeru odločilo, da vam mora nasprotna stranka povrniti stroške postopka.

14 Ali zajema pravna pomoč tudi pravna sredstva?

Z vlogo za pravno pomoč lahko zaprosite za dodelitev take pomoči v obeh fazah civilnega postopka. Če želite uporabiti izredna pravna sredstva, morate vložiti posebno vlogo in posebna odločba je izdana samo za zadevni sodni postopek.

15 Ali se lahko pravna pomoč odvzame pred koncem sodnega postopka (ali celo prekliče, ko je postopek že zaključen)?

Če se med postopkom materialni položaj upravičenca do pravne pomoči in članov njegovega gospodinjstva toliko izboljša, da bi ta izboljšani materialni položaj, če bi obstajal ob vložitvi vloge, vplival na pravico prosilca do pravne pomoči in obseg te pomoči, pristojni urad delno ali v celoti prekliče odločbo o dodelitvi pravne pomoči. Upravičenci do pravne pomoči morajo o kakršnem koli izboljšanju materialnega položaja urad obvestiti v osmih dneh od dneva, ko so za to izvedeli. Upravičenec do pravne pomoči lahko pri ministrstvu za pravosodje vloži pritožbo zoper odločbo o preklicu odločbe o dodelitvi pravne pomoči v 15 dneh od datuma njenega prejema. Zoper odločbo ministrstva za pravosodje je mogoče začeti upravni spor.

16 Ali lahko zavrnitev pravne pomoči izpodbijam?

Prosilec za pravno pomoč ali upravičenec do take pomoči lahko zoper odločbo urada o zavrnitvi vloge za pravno pomoč ali del odločbe, v katerem je zavrnjena dodelitev pravne pomoči v celoti, vloži pritožbo v 15 dneh od datuma prejema odločbe. Ministrstvo za pravosodje mora o pritožbi odločiti v osmih dneh od datuma prejema veljavne pritožbe. Zoper odločbo ministrstva za pravosodje je mogoče začeti upravni spor.

Dodatne informacije:

Spletišče Ministrstva za pravosodje

Zakon o brezplačni pravni pomoči (Narodne novine (NN; uradni list Republike Hrvaške) št. 143/13 in 98/19)

Zakon o pravdnem postopku (NN št. 53/91, 91/92, 58/93, 112/99, 88/01, 117/03, 88/05, 02/07, 84/08, 96/08, 123/08, 57/11, 148/11 – konsolidirano besedilo, 25/13, 89/14, 70/19)