Pravna pomoč

1 Kakšni so stroški sodnih postopkov in kdo jih običajno nosi?

Stroški sekundarne pravne pomoči (antrinė teisinė pagalba) so stroški, katerih plačila je vložnik oproščen, in sicer: sodni stroški v civilnih postopkih, stroški ustavnih postopkov, stroški upravnih postopkov, stroški sodnih postopkov v zvezi s prekrškom, stroški v zvezi z obravnavo civilne tožbe, vložene v kazenski zadevi, stroški obrambe in zastopanja v postopkih (vključno s pritožbenimi in kasacijskimi postopki, ne glede na to, kdo jih začne), stroški izvršilnih postopkov, kot so določeni v navodilih za izvrševanje odločb, ki jih je odobril minister za pravosodje, ter stroški, povezani s pripravo procesnih listin, zbiranjem dokazov, prevajanjem in zastopanjem v predhodnih postopkih zunajsodnega reševanja sporov, če je tak postopek določen z zakonom ali sodno odločbo. Plačajo se tudi potni stroški, če je prisotnost vložnika obvezna, kot je določeno z zakonom ali priznano s strani sodišča.

V čezmejnih sporih v civilnih in gospodarskih zadevah pravna pomoč z državnim jamstvom krije:

1. stroške tolmačenja;
2. stroške prevoda vloge za pravno pomoč in dokazil;
3. stroške prevoda bistvenih procesnih aktov, ki jih zahteva sodišče ali pristojni organ in jih predloži vložnik;
4. potne stroške, ki jih nosi vložnik, če morajo biti osebe, povezane z vložnikovo zadevo, v skladu z litovskim pravom ali sodno odločbo navzoče na sodišču in sodišče odloči, da noben drug način zaslišanja teh oseb za sodišče ni zadovoljiv.

V čezmejnih sporih, pri katerih ima vložnik stalno prebivališče ali pretežno prebiva v Republiki Litvi, pravna pomoč z državnim jamstvom krije stroške v zvezi s:

1. pravno pomočjo, dodeljeno v Litvi pred prejetjem vloge za pravno pomoč v drugi državi članici Evropske unije, v kateri je zadeva obravnavana ali v kateri naj bi bila sodba izvršena;
2. prevodom vloge za pravno pomoč in dokazil.

Če ste upravičeni do 100-odstotno državno financirane sekundarne pravne pomoči, ste oproščeni plačila teh stroškov. Če ste upravičeni le do delne pravne pomoči, morate preostanek stroškov plačati sami.

2 Kaj točno je pravna pomoč?

Primarna pravna pomoč (pirminė teisinė pagalba), sekundarna pravna pomoč (antrinė teisinė pagalba) in zunajsodna mediacija z državnim jamstvom (valstybės užtikrinama neteisminė mediacija) se zagotovijo v skladu s postopkom iz zakona Republike Litve o pravni pomoči z državnim jamstvom (Lietuvos Respublikos valstybės garantuojamos teisinės pagalbos įstatymas).

Za primarno pravno pomoč zaprosite, če potrebujete pravne informacije, pravno svetovanje, pripravo listin za državne ali občinske organe, pomoč pri zunajsodnem reševanju sporov ali pripravo sporazuma o poravnavi. Ponudniki primarne pravne pomoči pripravljajo tudi predloge za sporazumno razvezo zakonske zveze, sporazume o razvezi zakonske zveze, predloge za izdajo sodnega naloga, ugovore zoper zahtevke upnikov, zahtevke za sodno odobritev prodaje nepremičnine ali njeno obremenitev s hipoteko, zahtevke za sodno odobritev sprejema dediščine in zahtevke za predhodno sodno odobritev sklenitve poslov v zvezi s premoženjem osebe, ki je pravno nesposobna ali ima na določenem področju omejeno pravno sposobnost.

Primarna pravna pomoč je na voljo v vseh litvanskih občinah.

Za sekundarno pravno pomoč zaprosite, če potrebujete pripravo procesnih aktov, obrambo in zastopanje po odvetniku v sodnih postopkih, vključno z izvršilnimi postopki, zastopanje v predhodni zunajsodni fazi spora, če je tak postopek potreben v skladu z zakonom ali sodno odločbo, ali oprostitev plačila odvetniških honorarjev, stroškov postopka in drugih stroškov.

Če želite sporazumno rešiti civilni spor, morate zaprositi za zunajsodno mediacijo z državnim jamstvom.

Odločitve o zagotovitvi sekundarne pravne pomoči ali zunajsodne mediacije z državnim jamstvom sprejme služba za pravno pomoč z državnim jamstvom (Valstybės garantuojamos teisinės pagalbos tarnyba).

Vse informacije o pravni pomoči z državnim jamstvom so na voljo na spletišču informacijskega sistema storitev pravne pomoči (Teisinės pagalbos paslaugų informacinės sistemos – TEISIS): https://teisis.lt/external/home/main.

3 Kakšne so zahteve za dodelitev pravne pomoči?

Primarna pravna pomoč se dodeli litovskim državljanom, državljanom države članice Evropske unije, osebam, ki zakonito prebivajo v Litvi ali drugi državi članici Evropske unije, in osebam, upravičenim do take pomoči na podlagi mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenica je Litva. Vsi zgoraj navedeni so upravičeni do brezplačnega enournega posvetovanja o zadevi, ki se nanaša nanje, ne glede na svoje finančno stanje.

Ponudniki primarne pravne pomoči svetujejo glede zunajsodnega reševanja spora, zagotavljajo informacije o pravnem sistemu, zakonih in drugih pravnih aktih, pomagajo sestaviti sporazum o poravnavi in izpolniti vlogo za sekundarno pravno pomoč ali pripravijo procesne listine, določene z zakonom. Primarna pravna pomoč se zavrne, če: so zahteve vložnika očitno neutemeljene; je vložnik že prejel obsežno svetovanje o isti zadevi; je očitno, da lahko oseba pridobi svetovanje odvetnika brez pravne pomoči z državnim jamstvom; če se vloga ne nanaša na lastne pravice in legitimne interese osebe, razen v primerih zastopanja, kot določa zakon, ali gre za zlorabo pravne pomoči z državnim jamstvom ali materialnih ali procesnih pravic.

Sekundarna pravna pomoč se dodeli isti skupini ljudi, vendar je pogojena z oceno osebnega (ali družinskega) premoženja in osebnega dohodka.

Sekundarna pravna pomoč se lahko dodeli osebam, katerih osebno (ali družinsko) premoženje in letni osebni dohodek v zadnjih 12 mesecih ne presegata normativnih ravni, ki jih za prejem pravne pomoči določi litovska vlada. Opozoriti je treba, da morajo osebe, ki zaprosijo za sekundarno pravno pomoč, zagotoviti podrobnosti o svojih in zakončevih premičninah in nepremičninah.

Brezplačna sekundarna pravna pomoč se lahko ne glede na osebno (ali družinsko) premoženje ali letni osebni dohodek dodeli na primer: žrtvam kaznivih dejanj; prejemnikom socialnovarstvenih prejemkov; osebam z visoko stopnjo invalidnosti ali priznano nesposobnostjo za delo ali osebam, ki so dosegle upokojitveno starost in za katere je bila v skladu z zakonsko določenim postopkom ugotovljena visoka stopnja posebnih potreb, in drugim osebam, navedenim v členu 12 zakona o pravni pomoči z državnim jamstvom.

Sekundarna pravna pomoč se zavrne, če: so zahteve vložnika očitno neutemeljene; zastopanje v zadevi ni izvedljivo; vložnik uveljavlja nepremoženjsko škodo v zvezi z obrekovanjem, vendar ni nastala materialna škoda; se vloga nanaša na zahtevek, ki izhaja neposredno iz poslovne ali samozaposlitvene dejavnosti vložnika; vložnik lahko dostopa do potrebnih pravnih storitev brez uporabe pravne pomoči z državnim jamstvom; se vloga ne nanaša na kršitev lastnih pravic vložnika, razen v primerih zastopanja, kot določa zakon; je bil zahtevek, v zvezi s katerim se zahteva sekundarna pravna pomoč, prenesen na vložnika z namenom pridobitve pravne pomoči z državnim jamstvom; vložnik zlorablja pravno pomoč z državnim jamstvom ali svoje materialne ali procesne pravice; vložnik noče plačati dela fiksnih stroškov sekundarne pravne pomoči; preučitev utemeljenosti zahtevka pokaže, da bi morebitni stroški sekundarne pravne pomoči presegli višino finančnega zahtevka (finančni interesi); je bila vložniku odobrena sekundarna pravna pomoč v drugi zadevi, vendar ni hotel plačati fiksnih stroškov sekundarne pravne pomoči ali njihovega dela v predpisanem roku.

Zunajsodna mediacija z državnim jamstvom se lahko izvede, če je vsaj ena od strank v sporu upravičena do sekundarne pravne pomoči.

V čezmejnih sporih, v katerih osebno (ali družinsko) premoženje in osebni dohodki fizičnih oseb, ki zakonito prebivajo v drugi državi članici Evropske unije, presegajo normativno raven, ki jo določi vlada, vendar te osebe navedejo, da ne morejo kriti stroškov postopka, mora služba za pravno pomoč z državnim jamstvom ugotoviti, ali je zadevna oseba sposobna plačati stroške postopka ob upoštevanju življenjskih stroškov v drugi državi članici, v kateri ta oseba stalno ali pretežno prebiva, in se lahko odloči za dodelitev sekundarne pravne pomoči. V takem primeru se, oceni, ali je vložnik upravičen do pravne pomoči glede na svoje osebno (ali družinsko) premoženje in osebne dohodke, v skladu z zakonodajo kraja, kjer stalno ali pretežno prebiva.

4 Ali se lahko pravna pomoč dodeli v vseh sodnih postopkih?

Da, razen v čezmejnih sporih. V čezmejnih sporih se pravna pomoč z državnim jamstvom dodeli v civilnih in gospodarskih zadevah.

5 Ali obstajajo posebni postopki za nujne primere?

Da. Kadar je navzočnost zagovornika ali pooblaščenega zastopnika v kazenskem postopku obvezna, odvetnika, ki zagotavlja storitve sekundarne pravne pomoči, imenuje uradnik za predsodno preiskavo, državni tožilec ali sodišče, ki obravnava zadevo.

6 Kje lahko dobim obrazec za vlogo za pravno pomoč?

Obrazec vloge za sekundarno pravno pomoč skupaj s spremnimi dokumenti in obrazec vloge za zunajsodno mediacijo z državnim jamstvom skupaj s spremnimi dokumenti je na voljo na spletišču o pravni pomoči z državnim jamstvom: https://vgtpt.lrv.lt/en/links/requests.

Za čezmejne spore je obrazec vloge, ki ga je treba predložiti, na voljo na portalu e-pravosodje.

7 Katere dokumente je treba priložiti obrazcu za vlogo za pravno pomoč?

Dokumenti, ki jih je treba predložiti, so na voljo na spletišču o pravni pomoči z državnim jamstvom: https://vgtpt.lrv.lt/en/links/requests.

Za čezmejne spore:

1. obrazec vloge za pravno pomoč (ki ga mora podpisati oseba, ki zaprosi za pravno pomoč, ali njen pooblaščeni zastopnik, ki mora predložiti dokazilo o pooblastitvi);
2. dokazilo o istovetnosti: potni list, osebna izkaznica, dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Litvi/državi članici Evropske unije;
3. dokazila v zvezi z zahtevkom (npr. sodne odločbe, že izdane v vaši zadevi, pogodba, če se vaš zahtevek nanaša na izvajanje pogodbe, itd.);
4. potrdilo pristojnega organa vaše države prebivališča, da ste upravičeni do prejema brezplačne pravne pomoči v svoji državi v skladu z zakoni te države.

8 Kje lahko vložim vlogo za pravno pomoč?

Službi za pravno pomoč z državnim jamstvom:

Odminių g. 3, 01122 Vilnius
Telefon: +370 870000211
Telefaks: +370 870035004
E-naslov: teisinepagalba@vgtpt.lt

9 Kako izvem, ali sem upravičen do pravne pomoči?

Vlogo vložite pri službi za pravno pomoč z državnim jamstvom.

10 Kaj moram storiti, če sem upravičen do pravne pomoči?

Vlogo vložite skupaj s potrebnimi dokumenti pri službi za pravno pomoč z državnim jamstvom.

11 Če sem upravičen do pravne pomoči, kdo mi izbere odvetnika?

Služba za pravno pomoč z državnim jamstvom.

12 Ali pravna pomoč krije vse stroške postopkov?

Če vam je dodeljena pravna pomoč, pri kateri država financira 100 % stroškov pravne pomoči, ste oproščeni plačila odvetniških honorarjev in stroškov sodnih postopkov. Če vam je dodeljena pravna pomoč, katere stroške financira država, boste morali plačati preostali delež izdatkov za odvetniške honorarje in stroške sodnih postopkov. Opozoriti je treba, da ni oprostitve plačila stroškov sodnih postopkov, nastalih drugi stranki v sporu, tako da lahko sodišče, če oseba začne sodni postopek in sodišče tožbo zavrne, tej osebi odredi plačilo stroškov sodnega postopka druge stranke v sporu. V takih primerih vas država ne oprosti plačila stroškov sodnega postopka, nastalih drugi stranki.

13 Če sem upravičen le do omejene pravne pomoči, kdo nosi preostale stroške?

Stroške nosi oseba, ki prejme delno pravno pomoč.

14 Ali zajema pravna pomoč tudi pravna sredstva?

Da, sekundarna pravna pomoč je na voljo tudi za pripravo pritožbe in zastopanje na pritožbenem sodišču. Opozoriti je treba, da morate, če vam je bila sekundarna pravna pomoč dodeljena na prvi stopnji, predložiti novo vlogo skupaj z vsemi dokumenti, potrebnimi za pridobitev pravne pomoči, služba za pravno pomoč z državnim jamstvom pa oceni, ali ste upravičeni do pravne pomoči v pritožbi.

15 Ali se lahko pravna pomoč odvzame pred koncem sodnega postopka (ali celo prekliče, ko je postopek že zaključen)?

Da, če se izkaže, da je oseba, ki ji je bila dodeljena pravna pomoč, prikrila informacije ali navedla lažne informacije, da bi pridobila državno pravno pomoč. Pravna pomoč se lahko odvzame tudi na lastno zahtevo osebe, ali če se izkaže, da oseba zlorablja pravno pomoč, ne sodeluje z odvetnikom itd.

16 Ali lahko zavrnitev pravne pomoči izpodbijam?

Da. Na odločbo službe za pravno pomoč z državnim jamstvom se je mogoče pritožiti pri litovski komisiji za upravne spore (Lietuvos administracinių ginčų komisija) (Vilniaus g. 27, Vilnius) ali regionalnem upravnem sodišču v Vilni (Vilniaus apygardos administracinis teismas) (Žygimantų g. 2, Vilnius) v enem mesecu po prejemu odločbe.

17 Ali vložitev vloge za pravno pomoč pretrga zastaranje?

Ne.