Pravna pomoč

1 Kakšni so stroški sodnih postopkov in kdo jih običajno nosi?

Takse za sodni postopek so predpisane z zakonom. Nekatere je treba plačati na začetku sodnega postopka, nekatere pa ob koncu postopka. To so običajno fiksne tarife, ki vključujejo sodne storitve. Sodne storitve zajemajo takse za registracijo, stroške vabil na zaslišanje prič, druge stroške, povezane s postopkom v zadevi, in stroške prepisa sodb. Razen nekaterih izjem so stroški odvetniškega zastopanja v pravdnih postopkih določeni z zakonom. Vendar se lahko stranki pisno dogovorita drugače.

Navedene takse ne vključujejo dodatnih sodnih taks, ki jih lahko sodišče v primeru ugovora vseeno odmeri.

O tem, kdo mora plačati stroške, ob izdaji sodne odločbe odloči sodišče, ki določi, katera stranka plača stroške. Praviloma mora stroške plačati stranka, ki v pravdi ne uspe, vendar lahko sodišče v posameznem primeru odloči drugače.

2 Kaj točno je pravna pomoč?

Pravna pomoč je oblika pomoči, ki se na stroške države zagotovi osebi, na prošnjo katere – potem ko uradniki službe za pravno pomoč presodijo njen finančni položaj, odvetnik za pravno pomoč pa presodi vsebino njene prošnje glede na vrsto zadeve – se poda izjava o tem, ali ima oseba utemeljen razlog za to, da vloži tožbo ali odgovor na tožbo ali ostane stranka v postopku, da bi se ji zagotovil dostop do sodišč.

Pravna pomoč je torej zagotavljanje pravne pomoči ljudem z nizkimi dohodki, ki ne zmorejo plačati svojega zastopanja in dostopa do sodnega sistema. Pravna pomoč je pomembna, da se ljudem, ki nimajo dovolj finančnih sredstev, omogoči dostop do pravnega varstva za zagotovitev enakosti pred zakonom, pravice do odvetnika in pravice do poštenega sojenja. Enakost je temelj demokratične družbe.

Pravna pomoč se zagotavlja v vseh kazenskih zadevah in skoraj vseh civilnih zadevah. V civilnih zadevah mora biti oseba do nje upravičena na podlagi preverjanja premoženjskega stanja in preverjanja vsebine zadeve.

3 Ali sem upravičen do pravne pomoči?

V civilnih zadevah: Pravna pomoč se osebam dodeli le, ko sta izpolnjeni merili preverjanja premoženjskega stanja in preverjanja vsebine zadeve.

Preverjanje premoženjskega stanja: Prosilec izpolnjuje merila o premoženjskem stanju, če v zadnjih 12 mesecih ni imel premoženja, vključno z razpoložljivimi denarnimi sredstvi, katerega neto vrednost presega 6 988,12 EUR (ali kot je določeno z zakonom). Poleg tega dohodek prosilca v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za pravno pomoč ne sme presegati nacionalne minimalne plače za osebe, starejše od 18 let.

Iz preverjanja premoženjskega stanja so izključeni predmeti za vsakdanjo rabo, ki jih potrebujejo prosilec in družinski člani, ali prosilčevo glavno prebivališče ali premoženje (premično ali nepremično), če je to predmet sodnega postopka.

Preverjanje vsebine zadeve: Prosilec izpolnjuje merilo o vsebini zadeve, če odvetnik za pravno pomoč po proučitvi narave zadeve ugotovi, da ima prosilec veljavno pravico, da vloži tožbo ali odgovor na tožbo oziroma nadaljuje postopek pred sodiščem ali se udeleži postopka na sodišču kot stranka, tj. da ima prosilec probabilis causa litigandi. V vsaki posamezni zadevi se prouči njena vsebina. Preverjanje vsebine zadeve opravi odvetnik za pravno pomoč. Vključuje proučitev zadeve, možnega izida postopka in možnosti za uspeh.

Upravičencu, ki mu je sodišče določilo odvetnika in pravnega zastopnika za pravno pomoč v civilnih zadevah, se pomoč zagotavlja še naprej do dokončnega zaključka postopka.

V kazenskih zadevah: Pravna pomoč ni odvisna od preverjanja premoženjskega stanja. V skrajšanih postopkih na mirovnem sodišču kot sodišču za kazenske zadeve (Qorti tal-Maġistrati bħala Qorti ta’ Ġudikatura Kriminali) sodišče imenuje odvetnika z dnevnega seznama. V drugih kazenskih zadevah mora obtoženec obvestiti sodišče, da želi pravno pomoč, in to prošnjo je treba evidentirati v zapisnik postopka. Sodišče pošlje prošnjo in podrobnosti o obtožencu odvetniku za pravno pomoč, ki mora podati odgovor v zvezi s tem, ali je bilo prošnji ugodeno, in navesti ime odvetnika.

Pritožbe v kazenskih zadevah: Če se želite s pomočjo odvetnika za pravno pomoč pritožiti zoper sodbo, ki jo je izdalo mirovno sodišče, morate o tem takoj obvestiti službo za pravno pomoč, in sicer še isti dan ali naslednji dan po izdaji sodbe, da se lahko uredi vse potrebno za predložitev zadeve vodji odvetnikov za pravno pomoč. Koristno je, če s sabo prinesete kopijo izdane sodbe.

Zaslišane in/ali pridržane osebe: Če vas je policija povabila na zaslišanje ali vam je bila odvzeta prostost, imate pravico do pogovora z odvetnikom za pravno pomoč z dnevnega seznama. Od policijskega uradnika, ki vas zaslišuje ali vam odvzema prostost, morate zahtevati pomoč odvetnika za pravno pomoč.

Žrtve kaznivih dejanj na podlagi spola ali nasilja v družini: Če ste žrtev kaznivega dejanja, kot je določeno v zakonu, lahko zahtevate pomoč odvetnika za pravno pomoč.

Postopek

V civilnih postopkih mora oseba, ki se želi dogovoriti za sestanek z vodjo odvetnikov za pravno pomoč, najprej predložiti v nadaljevanju navedene dokumente (ali tiste dokumente, ki se nanašajo nanjo, odvisno od primera), da se opravi preverjanje premoženjskega stanja in ugotovi, ali je oseba upravičena do pravne pomoči:

• dokument službe za socialno varnost, iz katerega je razviden denarni znesek, ki ga je oseba prejela v zadnjih 12 mesecih;
• obrazec FS3 za delo/pisne obračune plače za zadnjih 12 mesecev;
• izpis (izpisek) vsakega bančnega računa, odprtega na ime zadevne osebe, za zadnjih 12 mesecev;
• dokument agencije za zaposlovanje, iz katerega so razvidne pretekle zaposlitve zadevne osebe;
• osebno izkaznico ali potni list;
• dokumente, ki jih je oseba prejela od sodišča, če želi prejeti pravno pomoč;
• druge povezane dokumente, na primer:
  • za prenehanje življenjske skupnosti: poročni list in rojstni listi otrok;
  • za razveljavitev ali razvezo zakonske zveze: kopijo sporazuma o razvezi zakonske zveze;
  • za spremembe podatkov v potrdilih matičnega urada: rojstni list/potrdilo o smrti/poročni list;
  • vprašanja dedovanja: kopija oporoke itd.

Na srečanju z uradnikom službe se bo ugotovilo, ali je stranka na podlagi preverjanja premoženjskega stanja upravičena do pravne pomoči. Če je upravičena, se ji uredi sestanek z vodjo odvetnikov za pravno pomoč, na katerem se razpravlja o njeni težavi in/ali zadevi. Vodja odvetnikov jo glede na opravljeno preverjanje vsebine zadeve obvesti, ali ima utemeljen razlog za začetek postopka oziroma odgovor na tožbo.

Oseba je upravičena do pravne pomoči, če izpolnjuje pogoje na podlagi preverjanja premoženjskega stanja in preverjanja vsebine zadeve. Ko se oseba šteje za upravičeno, dobi pomoč pri izpolnjevanju obrazca vloge za pravno pomoč, ki se zahteva z zakonom, ter poda zapriseženo izjavo glede svojih finančnih sredstev in vsebine zadeve.

Osebi, ki glede na eno ali obe preverjanji ni upravičena, se pošlje dopis z obvestilom o zavrnitvi njene prošnje in razlogih za zavrnitev.

4 Ali se lahko pravna pomoč dodeli v vseh sodnih postopkih?

Pravna pomoč je posameznikom zagotovljena v vseh kazenskih zadevah in skoraj vseh civilnih zadevah. V civilnih zadevah mora biti oseba upravičena na podlagi preverjanja premoženjskega stanja in preverjanja vsebine zadeve.

Vendar se v zadevah, povezanih s popravkom ali preklicem vpisa v register ali vpisom rojstnega lista, poročnega lista ali potrdila o smrti v register, ne uporablja merilo presoje premoženjskega stanja.

Podjetja, registrirana v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, niso upravičena do pravne pomoči v skladu s členom 926 poglavja 12 zakonodaje Malte.

5 Ali obstajajo posebni postopki za nujne primere?

Zakon v nujnih primerih (npr. izdaja naloga za prijetje) dovoljuje, da odvetnik za pravno pomoč pri pristojnem sodišču dobi začasno dovoljenje za vložitev nekaterih sodnih listin v imenu prosilca za pravno pomoč, nato pa je treba opraviti preverjanji premoženjskega stanja in vsebine zadeve.

Če pristojno sodišče pozneje prekliče upravičenost do pravne pomoči, sodne listine, ki jih je vložil odvetnik za pravno pomoč, ne postanejo neveljavne, ukine pa se kakršna koli nadaljnja pomoč in sodišče lahko odredi, da mora vse stroške, ki so nastali med začasno odobritvijo, plačati prosilec.

6 Kje lahko dobim obrazec za vlogo za pravno pomoč?

Obrazec vloge lahko vložite pri malteški službi za pravno pomoč ob pomoči uradnika te službe. Prosilec mora podati zapriseženo izjavo o vsebini vloge. Prošnjo za pravno pomoč lahko vložite tudi pri civilnem sodišču.

7 Katere dokumente je treba priložiti obrazcu za vlogo za pravno pomoč?

Vlogi za začetek postopka za dodelitev pravne pomoči se priložijo dokumenti, ki se zahtevajo v oddelku z naslovom Postopek v odgovoru na vprašanje 3.

Dokumenti, priloženi vlogi, odražajo vsebino zadeve, glede katere oseba predlaga začetek postopka. Če je tožbeni zahtevek na primer zahtevek za razveljavitev zakonske zveze, je treba priložiti kopijo poročnega lista. Odvetniku za pravno pomoč je treba na zahtevo predložiti vse dokumente, ki jih potrebuje, da lahko opredeli razloge za ugoditev ali neugoditev prošnji za pravno pomoč.

8 Kje lahko vložim vlogo za pravno pomoč?

Obrniti se morate na malteško službo za pravno pomoč.

9 Kako izvem, ali sem upravičen do pravne pomoči?

Prosilec za pravno pomoč bo o odobritvi vloge za dodelitev pravne pomoči glede na potrebe posameznega prosilca uradno obveščen s sporočilom SMS, po telefonu, z dopisom ali po e-pošti. Prosilec bo obveščen o imenu odvetnika in pravnega zastopnika ter njunih številkah mobilnega telefona.

10 Kaj moram storiti, če sem upravičen do pravne pomoči?

Če prosilec izpolnjuje pogoje za pravno pomoč, bo obveščen o imenu odvetnika in pravnega zastopnika, ki sta mu bila dodeljena za pomoč v postopku. Dolžnost prosilca je, da se obrne na dodeljenega odvetnika in se dogovori za sestanek, na katerem se razpravlja o zadevi, in da sledi začetemu postopku.

11 Če sem upravičen do pravne pomoči, kdo mi izbere odvetnika?

Po odobritvi vloge se prosilcu dodelita odvetnik in pravni zastopnik s seznama, ki je na voljo sodišču, in sicer glede na vrstni red na seznamu. Če želi prosilec dodeljenega odvetnika iz utemeljenih razlogov zamenjati z drugim odvetnikom na seznamu, mora vložiti vlogo pri sodišču. Odvetnika za pravno pomoč je mogoče zamenjati le na podlagi sklepa sodišča.

12 Ali pravna pomoč krije vse stroške postopkov?

S pravno pomočjo za prosilca se krijejo stroški postopka. Prosilec je tako oproščen plačila vseh taks ali položitve varščine za stroške.

Če prosilec v tožbi uspe, mora stroške odvetniškega zastopanja, stroške pravnega zastopnika, skrbnika, arbitrov in izvedencev (če so sodelovali) plačati iz prejetega zneska ali iztržka od sodne prodaje premičnega ali nepremičnega premoženja na dražbi, ki je bila opravljena v skladu s sodno odločbo, pri čemer ohrani pravico do povračila s strani katere koli tretje osebe, ki ji je sodišče morda odredilo plačilo teh stroškov.

13 Če sem upravičen le do omejene pravne pomoči, kdo nosi preostale stroške?

Na Malti se ne uporablja pojem delne pravne pomoči. To pomeni, da se prosilcu zagotovi popolna storitev pravne pomoči ali pa se prošnja za pravno pomoč zavrne. Če se stranki, ki prejema pravno pomoč, odredi plačilo stroškov postopka, sodni tajnik civilnih sodišč in razsodišč od stranke, ki v postopku uspe, ne more zahtevati povračila sodnih taks.

14 Ali zajema pravna pomoč tudi pravna sredstva?

Če prosilec izpolnjuje pogoje za pravno pomoč, ima pravico do take pomoči na vseh stopnjah, tudi pred pritožbenimi sodišči.

15 Ali se lahko pravna pomoč odvzame pred koncem sodnega postopka (ali celo prekliče, ko je postopek že zaključen)?

Če se na sodišču dokaže, da je ob dodelitvi pravne pomoči prosilec vedel, da ima več kapitala ali dohodka, kot je zakonsko določeno za upravičenost do pravne pomoči, ali da je med obravnavo zadeve vedel, da se mu je dohodek povečal nad zakonsko določeno raven, , in tega ni prijavil, ga lahko sodišče spozna za krivega razžalitve sodišča. Zoper prosilca se lahko začne tudi postopek zaradi krivega pričanja.

V obeh primerih mora prosilec plačati vse stroške zadeve, tako kot bi jih moral, če mu pravna pomoč ne bi bila dodeljena.

16 Ali lahko zavrnitev pravne pomoči izpodbijam?

Zoper odločbo o zavrnitvi vloge za pravno pomoč se ni mogoče pritožiti. Če poročilo odvetnika za pravno pomoč ni v prid prosilcu, ga civilno sodišče vseeno prouči in strankam omogoči, da predložijo pripombe, preden odloči, ali bo neugodno poročilo sprejelo ali pa ga bo zavrnilo in ugodilo zahtevi stranke.