Pravna pomoč

1 Kakšni so stroški sodnih postopkov in kdo jih običajno nosi?

Stroški postopka so zlasti stroški strank in njihovih zastopnikov, kar vključuje sodne takse, izgubljeni zaslužek strank in njihovih pravnih zastopnikov, stroške zbiranja dokazov, notarske stroške in nagrade za dejanja, ki jih notarji opravijo kot pooblaščenci sodišča, nagrade in stroške izvršitelja v zapuščinskih postopkih, stroške tolmačenja ter stroške zastopanja, če gre za zastopanje po odvetniku.

Stranki v postopku plačata svoje stroške, ki jih imata v postopku, in stroške svojih zastopnikov. Skupne stroške plačata stranki sorazmerno s svojo udeležbo v zadevi in postopku.

Če se za zastopanje strank imenuje odvetnik, njegove stroške in nagrado za zastopanje krije država.

V zapuščinskih postopkih nagrado in stroške notarja plača dedič, če zapuščina ni insolventna. Če je dedičev več, plačajo te stroške sorazmerno z neto vrednostjo svojega deleža zapuščine. V drugih primerih te stroške krije država.

2 Kaj točno je pravna pomoč?

Pojem „pravna pomoč“ je opredeljen v zakonu št. 327/2005 o zagotavljanju pravne pomoči osebam v materialni stiski, spremembi zakona št. 586/2003 o pravniških poklicih in spremembi zakona št. 455/1991 o poslovni dejavnosti (zakon o poslovanju), kakor je bil spremenjen z zakonom št. 8/2005, ki je začel veljati 1. januarja 2006 (v nadaljnjem besedilu: zakon o pravni pomoči). V členu 4(a) zakona o pravni pomoči je navedeno: „Pravna pomoč pomeni zagotavljanje pravnih storitev osebam, ki so do njih upravičene na podlagi tega zakona, v zvezi z uveljavljanjem njihovih pravic, kar vključuje zlasti pravno svetovanje, pomoč v zunajsodnih postopkih, pripravo vlog, ki se vložijo na sodiščih, zastopanje v sodnih postopkih in opravljanje dejanj v zvezi z navedenim, pa tudi popolno ali delno kritje vseh s tem povezanih stroškov.“

3 Ali sem upravičen do pravne pomoči?

V skladu s pogoji iz zakona o pravni pomoči se lahko pravna pomoč v primeru domačih sporov dodeli vsaki fizični osebi, v primeru čezmejnih sporov pa se lahko dodeli le fizičnim osebam, ki imajo stalno prebivališče ali običajno prebivajo v državi članici (to vključuje vse države članice Evropske unije razen Danske).

„Upravičenci“ so fizične osebe, ki jim je bila s pravnomočno odločbo centra za pravno pomoč priznana upravičenost do pravne pomoči, če izpolnjujejo pogoje iz člena 6 zakona o pravni pomoči.

„Tuji upravičenci“ so fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz zakona o pravni pomoči za upravičenost do pravne pomoči v čezmejnih sporih in jim je bila pravica priznana s pravnomočno odločbo centra za pravno pomoč.

„Domači upravičenci“ so fizične osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Slovaški republiki, ki zaprosijo za pravno pomoč v drugi državi članici, v kateri pristojno sodišče obravnava čezmejni spor.

4 Ali se lahko pravna pomoč dodeli v vseh sodnih postopkih?

V skladu z zakonom o pravni pomoči se lahko taka pomoč dodeli v civilnopravnih, delovnopravnih in družinskopravnih zadevah, v postopkih odpusta dolga na podlagi posebne zakonodaje, v postopkih pred upravnim sodiščem in v takih primerih tudi v postopkih pred ustavnim sodiščem Slovaške republike (v nadaljnjem besedilu: domači spori). V čezmejnih sporih se lahko pravna pomoč v skladu z zakonom o pravni pomoči dodeli v civilnopravnih, družinskopravnih, gospodarskopravnih in azilnih zadevah, v upravnih postopkih izgona, postopkih v zvezi z omejitvijo gibanja državljana tretje države, postopkih v zvezi s pridržanjem prosilca, postopkih v zvezi z dodelitvijo azila in v takih primerih tudi postopkih pred upravnim in ustavnim sodiščem Slovaške republike ter osebam, v zvezi s katerimi je bila veljavnost zakona o delovnih razmerjih začasno ukinjena na podlagi posebne zakonodaje v postopku, ki se nanaša na vložitev zahtevka za nujni ukrep.

5 Ali obstajajo posebni postopki za nujne primere?

Da, če bi lahko prosilci zamudili rok, lahko sočasno z vložitvijo vloge na centru za pravno pomoč zaprosijo tudi za začasno pravno pomoč. Ta center nato nemudoma odloči o dodelitvi začasne pravne pomoči, preden odloči o priznanju upravičenosti do pravne pomoči.

6 Kje lahko dobim obrazec za vlogo za pravno pomoč?

Vloge so na voljo na spletišču centra za pravno pomoč.

7 Katere dokumente je treba priložiti obrazcu za vlogo za pravno pomoč?

Predložiti je treba dokumente, s katerimi se podkrepijo podatki, navedeni v vlogi, in dokaže materialna stiska prosilca (dokumenti, ki dokazujejo materialno stisko, ne smejo biti starejši od treh mesecev).

8 Kje lahko vložim vlogo za pravno pomoč?

Na uradu centra za pravno pomoč, ki je najbližje stalnemu ali začasnemu prebivališču prosilca.

9 Kako izvem, ali sem upravičen do pravne pomoči?

Center za pravno pomoč o dodelitvi pravne pomoči odloči v 30 dneh po prejemu vloge.

10 Kaj moram storiti, če sem upravičen do pravne pomoči?

Prosilci morajo na povabilo centra za pravno pomoč skleniti pogodbo o pravni pomoči neposredno s centrom ali imenovanim odvetnikom in center ali imenovanega odvetnika pooblastiti za izvedbo dejanj, povezanih z dodelitvijo pravne pomoči.

11 Če sem upravičen do pravne pomoči, kdo mi izbere odvetnika?

Center za pravno pomoč v odločbi o dodelitvi pravne pomoči imenuje odvetnika, ki upravičenca zastopa na sodišču, kadar je treba zaščititi njegove interese.

12 Ali pravna pomoč krije vse stroške postopkov?

Z odločbo centra za pravno pomoč se bodisi prizna polna upravičenost do pravne pomoči bodisi se taka upravičenost zavrne.

13 Če sem upravičen le do omejene pravne pomoči, kdo nosi preostale stroške?

Ni relevantno.

14 Ali zajema pravna pomoč tudi pravna sredstva?

Da, pravna pomoč se dodeli tudi za pritožbene in izvršilne postopke.

15 Ali se lahko pravna pomoč odvzame pred koncem sodnega postopka (ali celo prekliče, ko je postopek že zaključen)?

Okoliščine, v katerih se lahko pravna pomoč ukine, ureja člen 14 zakona o pravni pomoči. Center za pravno pomoč se lahko odloči za ukinitev pravne pomoči v naslednjih primerih: če upravičenec ne sodeluje s centrom ali imenovanim odvetnikom, kot se od njega zahteva, če se med zagotavljanjem pravne pomoči spremenita dohodek in premoženjsko stanje upravičenca, tako da ne izpolnjuje več pogojev iz člena 6(1)(a) za nadaljnjo upravičenost do pravne pomoči, če upravičenec v treh mesecih po izdaji pravnomočne odločbe o dodelitvi pravne pomoči ne sklene pogodbe z imenovanim odvetnikom ali centra ali imenovanega odvetnika ne pooblasti za zastopanje, če se izkaže, da je bila prosilcu upravičenost do pravne pomoči priznana na podlagi neresničnih ali nepopolnih podatkov ali če upravičenec ne odgovori na zahtevo iz člena 13(3) zakona (tj. zahtevo centra, da mu v osmih dneh predloži dokaz o tem, da je še vedno upravičen do pravne pomoči).

16 Ali lahko zavrnitev pravne pomoči izpodbijam?

Odločba o zavrnitvi pravne pomoči mora vsebovati podrobnosti, določene v posebni zakonodaji (tj. zakon o upravnem postopku št. 71/1967 (zakonik o upravnem postopku), kakor je bil spremenjen), in mora prosilca poučiti o tem, da šest mesecev po izdani odločbi ne sme vložiti nove vloge za isto zadevo, razen če se spremeni njegov dohodek ali premoženjsko stanje.