Čezmejna namestitev otrok, tudi v rejniške družine

1 Ali v vaši nacionalni zakonodaji obstaja obveznost predhodnega posvetovanja in pridobitve soglasja pred čezmejno namestitvijo otroka? Navedite morebitne izjeme

V Franciji so postopki za predhodno posvetovanje in pridobitev soglasja pred čezmejno namestitvijo otroka zasnovani na členu 56 Uredbe (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, imenovane tudi uredba Bruselj IIa (Bruxelles II Bis). Izvajanje teh postopkov je določeno v okrožnici Ministrstva za pravosodje z dne 28. oktobra 2005 o začetku veljavnosti navedene uredbe (okrožnica št. CIV/03/05; št. NOR JUS C 05 20 191 C).

Razen v primeru namestitve pri staršu za te postopke ni izjem, saj francosko pravo predpisuje posredovanje javnega organa, ne glede na to, ali se o namestitvi odloča v upravnem okviru, s soglasjem pravnih zastopnikov otroka ali v sodnem postopku.

2 Če sta predhodno posvetovanje in soglasje potrebna, s katerim organom se je treba posvetovati in kateri poda soglasje?

Francija je za ta namen kot centralni organ določila Urad za zakonodajo in pravne zadeve (Urad K1) v okviru direktorata za varstvo mladih (Direction de la Protection Judiciaire de la Jeunesse, DPJJ). Zato je obvezno posvetovanje s tem uradom v okviru postopkov posvetovanja in pridobitve soglasja, in sicer takoj ko se v Franciji obravnava namestitev otroka iz druge države članice, podpisnice navedene uredbe.

Spis se lahko pošlje:

• po elektronski pošti: pole-international.dpjj-k1@justice.gouv.fr

• po pošti na naslednji naslov:

Ministère de la Justice

Direction de la Protection Judiciaire de la Jeunesse (bureau K1 – pôle international)

13 place Vendôme 75001 Paris, France

3 Na kratko opišite postopek za posvetovanje in pridobitev soglasja (vključno z zahtevanimi dokumenti, roki, potekom postopka in drugimi upoštevnimi podrobnostmi)

V primeru načrtovane namestitve v Franciji iz druge države članice, podpisnice uredbe Bruselj IIa, mora centralni organ države članice prosilke francoskemu centralnemu organu predložiti naslednje:

• informacije o osebnem stanju mladoletne osebe;
• podatke o identiteti in kontaktne podatke oseb s starševsko avtoriteto nad mladoletno osebo;
• informacije o identiteti oseb, imenovanih za rejnike otroka, ali informacije o predlagani ustanovi za nego in varstvo otroka;
• pregled individualnih in družinskih okoliščin mladoletne osebe (vključno s celovitim pregledom ozadja in nedavnih dogodkov);
• ukrepe, ki jih je sprejel organ prosilec v pripravah na namestitev;
• ureditve predlagane namestitve (trajanje ter organizacija pravic do dopisovanja, izhodov, obiskov in nastanitve);
• ureditve financiranja predlagane namestitve;
• ureditve za organizacijo spremljanja namestitve in ravnanja v primeru morebitnih incidentov;
• trajanje zaprošene namestitve.

Po prejemu teh dokumentov bo francoski centralni organ opravil vsa potrebna preverjanja v povezavi z ustreznim departmajskim svetom. Čas odziva je odvisen od kompleksnosti primera.

Kar zadeva roke:

to dokumentacijo je treba predložiti pred namestitvijo otroka v Franciji v skladu z določbami Uredbe. V vsakem primeru pa je treba dokumentacijo predložiti čim prej pred datumom predlagane namestitve, da se prepreči odložitev datuma dejanske namestitve.

Vloge za obnovitev tekoče namestitve je treba francoskemu centralnemu organu poslati vsaj dva meseca pred iztekom namestitve.

4 Kaj je „rejniška družina“ v skladu z nacionalno zakonodajo vaše države članice?

Po francoskem pravu je rejniška družina opredeljena kot „oseba, ki za plačilo redno in brez prekinitev v svoj dom sprejme mladoletne osebe in mlade odrasle, mlajše od enaindvajset let,“ in „vse osebe, stanujoče na tem naslovu“ (člen L.421-2 zakonika o socialnih ukrepih in družini, Code de l’action sociale et des familles). Za imenovanje „rejniška družina“ je potrebna uradna odobritev departmajskega sveta.

Vendar francosko pravo priznava tudi pojem „zaupanja vredna tretja oseba“. To je oseba, ki se ji otrok zaupa v varstvo, vendar ni del družine in prejema nadomestilo, ki ustreza stroškom preživljanja otroka.

V pravu je opredeljeno tudi rejništvo s strani družinskega člana, potem ko se namestitev odobri v upravnem ali sodnem postopku. Ti dve ureditvi sta določeni v členu 375-3(2) civilnega zakonika.

V okviru izvajanja uredbe Bruselj IIa vse te različne scenarije urejajo iste določbe, v skladu s katerimi se zahtevata predhodno posvetovanje s francoskim centralnim organom in soglasje slednjega.

5 Ali pojem „rejniška družina“ zajema sorodnike ali ne? Če je odgovor pritrdilen, katere?

Široka razlaga, ki ima prednost pri uporabi uredbe Bruselj IIa, v pojem „rejniška družina“ vključuje družinske člane mladoletne osebe. Zato se za namestitev pri družinskem članu, ki ni starš mladoletne osebe, zahteva predhodno posvetovanje s francoskim centralnim organom.