Vsebino zagotavlja
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)
VSEBINA STRANI
- 1 Ali v vaši nacionalni zakonodaji obstaja obveznost predhodnega posvetovanja in pridobitve soglasja pred čezmejno namestitvijo otroka? Navedite morebitne izjeme.
- 2 Če sta predhodno posvetovanje in soglasje potrebna, s katerim organom se je treba posvetovati in kateri poda soglasje?
- 3 Na kratko opišite postopek za posvetovanje in pridobitev soglasja (vključno z zahtevanimi dokumenti, roki, potekom postopka in drugimi upoštevnimi podrobnostmi).
- 4 Kaj je „rejniška družina“ v skladu z nacionalno zakonodajo vaše države članice?
- 5 Ali pojem „rejniška družina“ zajema sorodnike ali ne? Če je odgovor pritrdilen, katere?
Poišči informacije po področjih
1 Ali v vaši nacionalni zakonodaji obstaja obveznost predhodnega posvetovanja in pridobitve soglasja pred čezmejno namestitvijo otroka? Navedite morebitne izjeme.
Z delom VIIIA zakona o otrocih iz leta 2009 (Children Act 2009) so bili preneseni posebni postopki in obveznosti, ki so bili ratificirani s Haaško konvencijo (v nadaljnjem besedilu: konvencija) iz leta 1996. Konvencija seveda določa sodelovanje med državami v zvezi z zadevami, v katerih se otroci, nameščeni v nadomestno varstvo, preselijo v tujino, na primer v okviru ureditve rejništva ali druge dolgoročne ureditve, če ni posvojitve.
Zlasti v skladu s členom 93M zakona o otrocih iz leta 2009 je treba predložiti poročilo osrednjemu organu druge države pogodbenice, če agencija za varstvo (Care agency) načrtuje, da bo otroka namestila v drugo državo pogodbenico (v smislu člena 33 konvencije) ali da se bo o tem posvetovala z ustreznim organom (v skladu s členom 56 uredbe Bruselj IIa).
Vprašanje soglasja, napotitev in postopkov, ki jih je treba upoštevati, je odvisno od okoliščin in statusa otroka. Če se načrtovana namestitev na primer nanaša na otroka, za katerega je bila že izdana sodna odločba vrhovnega sodišča o varstvu, je treba v skladu s poglavjem IV konvencije postopek za priznanje ali izvršitev te odločbe sprožiti pred vrhovnim sodiščem.
Poleg tega člen 67 zakona o otrocih določa, da brez pisnega soglasja vseh oseb, ki imajo starševsko odgovornost do otroka, ali dovoljenja vrhovnega sodišča nihče ne sme odstraniti otroka iz Gibraltarja zgolj na podlagi sodne odločbe o varstvu.
2 Če sta predhodno posvetovanje in soglasje potrebna, s katerim organom se je treba posvetovati in kateri poda soglasje?
Glej zgoraj:
V členu 93K zakona o varstvu iz leta 2009 (Care Act 2009) je navedeno, da naloge, ki so v skladu s Konvencijo zaupane osrednjemu organu (v nadaljnjem besedilu: organ), v Gibraltarju na prvi stopnji opravlja minister za pravosodje.
Za namene členov 24, 26 in 28 konvencije je v sklicih na organ zajeto vrhovno sodišče Gibraltarja.
Za namene člena 35.2 je v sklicih na organ zajeta tudi agencija za varstvo.
3 Na kratko opišite postopek za posvetovanje in pridobitev soglasja (vključno z zahtevanimi dokumenti, roki, potekom postopka in drugimi upoštevnimi podrobnostmi).
Pri vlogah, vloženih na sodišču, upoštevamo postopke, ki jih določata Haaška konvencija in pravilnik sodišča za postopke v družinskih zadevah (otroci) (Haaška konvencija iz leta 1996) iz leta 2011 (Family Proceedings (Children) (1996 Hague Convention) Rules 2011).
4 Kaj je „rejniška družina“ v skladu z nacionalno zakonodajo vaše države članice?
V zakonu o otrocih iz leta 2009 rejniška družina ni opredeljena. Vendar pa sta opredelitvi pojmov rejnik in rejništvo vključeni.
„Rejnik“ pomeni osebo, ki jo je za namene rejništva odobrila agencija za varstvo.
„Rejništvo“ pomeni skrbništvo za otroka, ki potrebuje varstvo, če skrbnik ni starš, posvojitelj ali sorodnik ali oseba s starševsko odgovornostjo za otroka.
5 Ali pojem „rejniška družina“ zajema sorodnike ali ne? Če je odgovor pritrdilen, katere?
Pojem rejniška družina se ne uporablja, kadar za otroka skrbijo sorodniki ali prijatelji, in sicer gre v tem primeru za namestitev v družini ali pri prijateljih oziroma namestitev pri osebi, ki ima z otrokom vzpostavljen odnos.
Zadnja posodobitev:
04/08/2021
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.