Najboljše prakse držav članic v zvezi z Listino

Nemčija

Vladne politike, s katerimi se spodbujata uporaba Listine pri zakonodajalcu, v upravi, organih kazenskega pregona in sodstvu ter njihova ozaveščenost o njej.

Vsebino zagotavlja
Nemčija

Na nacionalni ravni:

priročniku za pripravo osnutkov zakonodaje (Handbuch der Rechtsförmlichkeit), ki ga je objavilo zvezno ministrstvo za pravosodje in varstvo potrošnikov (Bundesministerium der Justiz und für Verbraucherschutz), ki vsebuje priporočila o obliki in pripravi osnutkov zakonov in zakonodajnih instrumentov, ki jih predlagajo zvezna ministrstva, določa, da morajo biti osnutki zakonov, namenjeni prilagoditvi zveznega prava pravu Evropske unije, združljivi z Listino. To mora biti pojasnjeno v obrazložitvenem memorandumu, ki vsebuje take povezave.

http://www.bmjv.de/DE/Themen/RechtssetzungBuerokratieabbau/HDR/HDR_node.html

nacionalnem akcijskem načrtu proti rasizmu(2017), ki vsebuje stališča in ukrepe za obravnavanje ideologij neenakosti in povezane diskriminacije, je izrecno omenjena Listina EU o temeljnih pravicah v okviru pravne podlage in kontekstu pravnega okvira (str. 12 angleškega prevoda). Nacionalni akcijski načrt se še naprej šteje za okvir, ki ga je vzpostavila zvezna vlada in ki bo predmet izmenjav s civilno družbo tudi v prihodnosti.

http://www.bundesregierung.de/breg-de/suche/nationaler-aktionsplan-gegen-rassismus-1145356

Nemška pravosodna akademija (Deutsche Richterakademie) (http://www.deutsche-richterakademie.de/) zagotavlja seminarje in konference o uporabi Listine.

Na primer, dogodek nemške pravosodne akademije z naslovom „Uvod v evropsko pravo“, ki je namenjen sodnikom in državnim tožilcem, obravnava osnovna načela prava EU, vključno z Listino, ter učinke prava EU na nacionalne pravne sisteme.

Konferenca z naslovom „Upravno sodstvo – učinkovito sodno varstvo v vsakdanji praksi“, ki jo zagotavlja nemška pravosodna akademija, je namenjena upravnim sodnikom in obravnava teme v vsakdanji sodni praksi, vključno s človekovimi pravicami.

Na Zvezni univerzi za javno upravo (Hochschule des Bundes für öffentliche Verwaltung) (http://www.hsbund.de/) se Listina obravnava različnih študijskih programih.

Na strokovnem področju splošne notranje uprave je Listina del dodiplomskega predmeta „vodenje v upravi“. Na splošno se temeljne in/ali človekove pravice ne obravnavajo več le na nacionalni ravni, temveč celoviteje ob upoštevanju vseh kodifikacij temeljnih in/ali človekovih pravic, ki se uporabljajo za Zvezno republiko Nemčijo, tj. ustave (Grundgesetz), Listine in Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Na strokovnem področju zvezne policije se Listina obravnava v glavnem študijskem programu kot del modula „človekove pravice in demokracija v EU“ pod geslom „evropsko varstvo temeljnih pravic“.

Na strokovnem področju zvezne kriminalistične policije je Listina zajeta z dodiplomskim študijskim programom prve stopnje, v katerem se obravnava v zvezi z obveznostjo spoštovanja temeljnih in človekovih pravic pri izvajanju policijskih ukrepov in tudi v zvezi z izvajanjem Direktive (EU) 2016/680.

Na strokovnem področju obveščevalnih služb je Listina vključena v predmet „evropsko in mednarodno pravo“, „pravo obveščevalnih služb“ in „ustavno pravo“.

Zvezna akademija za javno upravo (Bundesakademie für die öffentliche Verwaltung – BAköV) (https://www.bakoev.bund.de/DE/00_Home/Functions/StartseitenTeaser/Fortbildung.html) obravnava Listino v okviru svojih osnovnih seminarjev o EU. V preteklosti je Zvezna akademija za javno upravo ponujala tudi seminarje o „Listini EU o temeljnih pravicah“ v okviru niza „EU – posebne vsebine“.

Na ravni zveznih dežel (izbor):

znanje in razumevanje Listine se spodbujata na ravni zveznih dežel, zlasti v okviru pravnega usposabljanja.

Na podlagi člena 5a(2), tretji stavek, nemškega zakona o sodnikih (Deutsches Richtergesetz – DRiG) so obvezni predmeti, ki morajo biti zajeti v študiju prava, temeljna področja civilnega prava, kazenskega prava, javnega prava in postopkovnega prava, vključno s povezavami z evropskim pravom. Listina, na katero napotuje člen 6(1) PEU, je zato prav tako del izobraževalnega in izpitnega kanona.

Primer Spodnje Saške:

s svojim širokim naborom tem, ki jih izbira za nadzorovane pisne izpite, zlasti za obvezne predmete, deželni urad za pravosodne izpite (Landesjustizprüfungsamt) Spodnje Saške zagotavlja, da študenti med svojim usposabljanjem obravnavajo evropsko pravo, nato pa Listino EU o temeljnih pravicah. Enako velja za ustne izpite za obvezne predmete, ki zajemajo teme, kot so varstvo osebnih podatkov na podlagi člena 8 Listine in varstvo okolja na podlagi člena 37 Listine.

V zvezni deželi Baden-Württemberg so pravice v zvezi solidarnostjo zagotovljene s členom 27 in naslednjimi Listine (vključno z varovanjem zdravja, družino in poklicnim življenjem ter poštenimi in pravičnimi delovnimi pogoji) so predmet različnih dogodkov na področjih usposabljanja vodstvenih uslužbencev, odbora uslužbencev in upravljanja zdravja. Strokovne konference, na katerih se obravnava materialno pravo, se dotikajo področij, zajetih z Listino. Primeri vključujejo konference o pravicah do oskrbe (člena 25 in 26), družinskih pravicah (člena 9 in 24) in pravice do azila (člen 18).

Pravice do enakosti, ki jih zagotavlja Listina (nediskriminacija, kulturna raznolikost, pravice otroka, pravice starejših in vključenost invalidov) se obravnavajo na številnih usposabljanjih Na ravni zvezne dežele se na primer zagotavljajo informacije o pravicah oseb s hudo invalidnostjo v okviru nadregionalnega usposabljanja poslovodij. Leta 2021 bo organizirano tudi usposabljanje za predstavnike članov sodstva s hudo invalidnostjo.

25. maja 2016 je bremenski deželni parlament sprejel resolucijo z naslovom „Varstvo temeljnih pravic po vsej Evropi“ (parlamentarni dokument 19/370). V njem je poudaril pomen Listine, senat pa pozval k obravnavi pomena varstva temeljnih pravic na nacionalni in evropski ravni, pa tudi v razmerju do evropskih partnerjev (zlasti v okviru partnerstev med mesti), in k temu, da se zavzame za spoštovanje in izvajanje teh pravic.

http://www.bremische-buergerschaft.de/dokumente/wp19/land/protokoll/b19l0021.pdf
http://www.bremische-buergerschaft.de/dokumente/wp19/land/drucksache/D19L0370.pdf

Svobodno in hanzeatsko mesto Hamburg je že dolgo časa zavezano vzpostavitvi družbe brez diskriminacije in k zagotavljanju enake udeležbe za vse ne glede na spol, spolno usmerjenost, poreko, starost, invalidnost, vere ali prepričanja. V tem okviru opravlja najrazličnejše naloge, kakor je izraženo zlasti v naslednjih okvirnih programih in načrtih senata:

  • program zvezne dežele Hamburg – mesto s pogumom: „Preprečevanje in zatiranje desničarskega ekstremizma“
  • nadaljevanje okvirnega programa enakosti spolov
  • hamburški deželni akcijski načrt za izvajanje Konvencije ZN o pravicah invalidov
  • akcijski načrt za spodbujanje sprejemanja raznolikosti spolov in spolnih usmeritev
  • hamburški načrt vključevanja
  • demografski načrt – Hamburg 2030: večji. Starejši. Bolj raznolik.
  • Odkrivanje in zatiranje antisemitizma. Razvoj deželne strategije zatiranje in preprečevanje antisemitizma.
  • Nadaljevanje uspešnega ukrepanja proti nasilnemu salafizmu in verskemu ekstremizmu v prihodnosti
  • Nadaljevanje protidiskriminacijske strategije senata

Svobodna dežela Bavarska izvaja pravico do nediskriminacije iz člena 21 Listine na področju kazenskega pregona z doslednim pregonom rasističnih, ksenofobnih in drugih ponižujočih kaznivih dejanj. 1. januarja 2017 je bavarsko sodstvo na münchenskem državnem tožilstvu ustanovilo osrednjo enoto za zatiranje ekstremizma in terorizma (Zentralstelle zur Bekämpfung von Extremismus und Terrorismus). To je preiskovalni organ, ki deluje kot usklajevalni organ ter notranja in zunanja kontaktna točka. Za pospeševanje zatiranja kaznivih dejanj iz sovraštva na spletu so bili 1. januarja 2020 na vseh državnih tožilstvih ustanovljeni posebni oddelki za sovražni govor, za bavarsko sodstvo pa je bil imenovan komisar za sovražni govor. Bavarsko sodstvo je pripravilo tudi zlasti akcijske načrte za obravnavanje posebnih vprašanj, kot je zatiranje kaznivih dejanj, ki jih motivirata antisemitizem in desničarski ekstremizem.

Poleg tega je bavarsko sodstvo dejavno vključeno v projekt z naslovom „Sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom na decentralizirani ravni – gradivo za usposabljanje in pravni seminarji za tožilce, preiskovalne sodnike in zagovornike“. Cilj tega projekta Akademije za evropsko pravo je, da se skupaj z nacionalnimi in evropskimi strokovnjaki razvije sklop gradiva za usposabljanje o sodelovanju z EJT in organizirajo nacionalna usposabljanja.

Za usposabljanje učiteljev v državnih šolah v zvezni deželi Porenje-Pfalška študenti profesorskega poklica zlasti v okviru certificiranega programa usposabljanja o človekovih pravicah na Univerzi Koblenz-Landau obravnavajo vprašanja evropskega prava, posledično pa tudi Listine EU o temeljnih pravicah.

https://www.uni-koblenz-landau.de/de/landau/fb6/mrb/zertifikat/Moduluebersicht

Orodja, ki prispevajo k boljšemu razumevanju Listine in njenega področja uporabe

  • za strokovne delavce (zakonodajalec, uprava, organi kazenskega pregona, sodstvo, delavci v pravni stroki)
  • za državljane

Leta 2019 je Zvezna protidiskriminacijska agencija (Antidiskriminierungsstelle des Bundes) objavila pravno poročilo, da bi pojasnila in razširila značilnosti, na katere se splošno nanaša zakon o enakem obravnavanju (Gleichbehandlungsgesetz), ob upoštevanju pravic, podeljenih z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah:

http://www.antidiskriminierungsstelle.de/SharedDocs/Downloads/DE/publikationen/Expertisen/rechtsexpertise_merkmalserweiterung_im_agg.html

Na ravni zveznih dežel (izbor):

Baden-Württemberg

Julija 2020 je zvezno ministrstvo za pravosodje in Evropo (Ministerium der Justiz und für Europa) organiziralo dogodek o „pravni državi v Evropski uniji“, da bi obeležilo začetek predsedovanja Nemčije Svetu EU. Dogodka se ni udeležilo le okoli petdeset povabljenih gostov s področja pravosodja, politike in prava, temveč je bil na voljo širšemu občinstvu s prenosom v živo.

Poleti 2017 je ministrstvo za pravosodje in Evropo razvilo program, ki beguncem zagotavlja informacije o pravni državi. Njegov cilj je, da jih na dostopen način opremi z osnovnim znanjem o liberalno-demokratični ustavni ureditvi Zvezne republike Nemčije. Temeljne vrednote, ki se posredujejo med tem poukom, kot so demokracija, pravna država, svoboda veroizpovedi in enakost spolov, so prav tako zagotovljene z Listino.

S projektom z naslovom „Pravna država v učilnici“ zagotavlja zvezno ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z zveznim ministrstvom za notranje zadeve (Innenministerium) simulacijsko igro vsem srednjim šolam v zvezni državi. Njen cilj je, da se dijaki seznanijo z vlogami in položaji v sodstvu in s temeljnimi načeli pravne države, vključno z zagotavljanjem temeljnih pravic.

http://www.justiz-bw.de/,Lde/Startseite/Service/Projekt_+Rechtsstaat+macht+Schule

Svobodna dežela Bavarska

V začetku leta 2016 je bavarsko sodstvo začelo izvajati „pravne vsebine za begunce in prosilce za azil“, ki ga zagotavljajo sodniki in državni tožilci, pa tudi sodni uradniki in uradniki za pogojni odpust. Cilj je ljudi z dobrimi možnostmi, da ostanejo v Nemčiji, seznaniti s temeljnimi pravili in skupnimi vrednotami življenja v skupnosti ter pravnim redom v Nemčiji in Evropi. Te vrednote vključujejo zlasti vrednote iz Listine, pa tudi vrednote iz ustave, pravno državo itd. Te pravne vsebine so na voljo tudi vsem razredom poklicnega vključevanja (razredi na voljo beguncem in prosilcem za azil, ki nimajo zadovoljivega znanja nemščine) na bavarskih poklicnih šolah. Kot dopolnitev učnih enot bavarsko deželno ministrstvo za pravosodje (Staatsministerium der Justiz) objavlja izobraževalna gradiva, v katerih so prav tako predstavljene vrednote iz Listine.

http://www.km.bayern.de/ministerium/meldung/6078/rechtsbildungsunterricht-vermittelt-rechtsordnung-in-deutschland.html

Svobodno hanzeatsko mesto Bremen

V zadnjih letih je Europapunkt Bremen (EPB) (http://www.europapunktbremen.de), mestna informacijska točka EU organizirala več dogodkov v zvezi z Listino EU o temeljnih pravicah. Listina in povezane teme so sestavni del skupinskega terenskega dela z različnimi ciljnimi skupinami (šolarji, študenti in odrasli).

V letih 2017 in 2019 je bremenski evropski oddelek v sodelovanju z Evropsko komisijo organiziral dva velika mladinska dogodka v obliki „BarCampa“ z naslovom „Tvoje vprašanje Evropi“. Na teh celodnevnih dogodkih so bile temeljito obravnavane temeljne pravice EU.

Uporaba in razširjanje orodij v zvezi z Listino, ki so jih razvile druge države EU ali drugi deležniki v EU

Na evropski ravni Akademija za evropsko pravo (http://www.era.int/) zagotavlja usposabljanje za sodnike in druge člane sodstva.

Redni dogodek Akademije za evropsko pravo z naslovom „Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah“ zagotavlja udeležencem znanje glede področja uporabe in razlage Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in glede njenega praktičnega izvajanja v nacionalnih pravnih redih, zlasti v zvezi s pravico do nepristranskega sodišča.

Številni člani zveznega in deželnega sodstva se udeležujejo usposabljanja in programov izmenjave, ki jih zagotavlja Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (http://www.ejtn.eu/) .

Nemška mreža nevladnih organizacij proti trgovini z ljudmi (Bundesweiter Koordinierungskreis gegen Menschenhandel e.V. – KOK) (http://www.kok-gegen-menschenhandel.de/) predstavlja in analizira razvoj v nacionalni, evropski in mednarodni zakonodaji in sodni praksi na svojem spletnem mestu, v različnih glasilih ter podatkovni zbirki sodne prakse. V teh analizah se redno upoštevata in uporabljata Listina in sodna praksa SEU v zvezi z njo. Informacije, ki jih zagotavlja KOK, so namenjene odvetnikom in svetovalcem, ki so v stiku z žrtvami trgovine z ljudmi, ter zainteresiranim članom javnosti.

Sodelovanje z deležniki za spodbujanje uporabe Listine EU o temeljnih pravicah in ozaveščenosti o njej

Primeri sodelovanja med zagovorniki pravic in nacionalnimi organi, ki prispevajo k boljši ozaveščenosti o Listini in njeni uporabi

Nemški inštitut za človekove pravice (Deutsches Institut für Menschenrechte(http://www.institut-fuer-menschenrechte.de/) svetuje političnim akterjem in institucijam na področju izobraževanja o človekovih pravicah in je zavezano nadaljnjemu vključevanju izobraževanja o človekovih pravicah v šolsko zakonodajo, učne načrte ter izobraževalne načrte in načrte usposabljanja. To vključuje tudi Listino.

Projekt „Pravična mobilnost“ (https://www.faire-mobilitaet.de/nemške zveze sindikatov (Deutscher Gewerkschaftsbund), ki ga financira zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve (Bundesministerium für Arbeit und Soziales), zagotavlja sezonskim in drugim mobilnim delavcem iz drugih držav članic EU informacije in nasvete o vprašanjih v zvezi z delom in socialnim pravom. Svetovalci, ki poleg nemščine govorijo vsaj en vzhodnoevropski jezik, zdaj delajo v enajstih svetovalnih središčih. Nadaljevanje tega projekta je bilo vključeno v zakon o izvajanju direktive o napotitvi delavcev, ki je začel veljati 30. julija 2020. Od 1. januarja 2021 se projekt „Pravična mobilnost“ izvaja na podlagi zakonskega upravičenja in je bil znatno razširjen. To bo podprlo tudi praktično uporabo temeljnih pravic iz poglavja IV Listine z naslovom „Solidarnost“.

Ministrstvo za pravosodje in Evropo Baden-Württemberga organizira redne dogodke z akterji EU, kot so Europa Union (http://www.europa-union.de), evropsko gibanje (http://www.netzwerk-ebd.de), Europe Direct (http://www.ec.europa.eu/germany/services/contact-points_de) ter IB (Internationaler Bund) (http://www.internationaler-bund.de).

Primeri sodelovanja med nacionalnimi organi in akademiki, ki prispevajo k boljši ozaveščenosti o Listini in njeni uporabi

Nemčija se je med svojim predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici leta 2020 zavzemala za varstvo svobode znanosti in raziskovanja v mednarodnem sodelovanju. Stalna zavezanost temeljni pravici do svobode znanosti (člen 13 Listine) je bila zapisana v ministrskem sporočilu, sprejetem 19. novembra 2020 na konferenci evropskega visokošolskega prostora, in v Bonnski deklaraciji o svobodi znanstvenega raziskovanja z dne 20. oktobra 2020. Bonnsko deklaracijo (http://(www.bmbf.de/files/Bonner_Erklaerung_DEU.pdfso podpisale skoraj vse države članice EU, Evropska komisija in druge partnerske države zunaj Unije.

Deklaracija krepi skupne vrednote evropskega raziskovalnega prostora. Vlade podpisnice pozdravljajo vzpostavitev stalnega spremljanja stanja svobode raziskovanja v svojih državah ter „močno obsojajo vse kršitve svobode znanstvenega raziskovanja in jim ostro nasprotujejo“.

Zavezništvo za svobodo znanosti (Allianz der Wissenschaftsfreiheit) (http://www.wissenschaftsfreiheit.de/ueber-uns/), ki združuje najpomembnejše znanstvene in raziskovalne organizacije v Nemčiji, je zavezana svobodi raziskovanja po vsem svetu in podpira Bonnsko deklaracijo.

Primeri nevladnih pobud, namenjenih spodbujanju uporabe Listine in ozaveščenosti o njej v vaši državi

Nemški inštitut za človekove pravice (Deutsches Institut für Menschenrechte) (http://www.institut-fuer-menschenrechte.de/) je povezan z nacionalnimi in mednarodnimi združenji in forumi za sodelovanje na področju izobraževanja o človekovih pravicah. Ti vključujejo forum za človekove pravice (Forum Menschenrechte), posamezne nevladne organizacije, univerze in druge nacionalne institucije za človekove pravice.

V okviru umetniškega projekta z naslovom „Krtačni odtis“ (‘Korrekturfahnen’) (http://www.korrekturfahnen.mozello.eu/) sta dva umetnika, Sylvia Winkler in Stephan Köperl, pritegnila prebivalstvo k razpravi o različnih členih Listine in jih povabila, naj jih „izboljšajo“ s svojimi predlogi ubeseditve. V ta namen so bili preambula in 54 členov natisnjeni na več velikih transparentov in več dni razstavljeni v Stuttgartu in Stendalu. Rezultati umetniške kampanje so bili predstavljeni na konferenci, ki je potekala novembra 2019 v Bruslju ob 10. obletnici začetka veljavnosti Listine.

Poleg tega številne priznane izobraževalne ustanove na področju državljanske vzgoje obravnavajo vsebino Listine pri svojem delu, vključno z zvezno agencijo za državljansko vzgojo (Bundeszentrale für politische Bildung) (http://www.bpb.de/).

Zadnja posodobitev: 24/02/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.