1. Vladne politike, s katerimi se spodbujata uporaba Listine pri zakonodajalcih, v upravi, organih kazenskega pregona in sodstvu ter njihova ozaveščenost o njej
Vnacionalnem akcijskem načrtu za človekove pravice iz leta 2020 vlada pojasnjuje, kako namerava varovati in spodbujati človekove pravice na Nizozemskem. Listina je del „infrastrukture na področju človekovih pravic“, ki je opisana v akcijskem načrtu, tj. pravnem okviru za (vladne) organizacije in osebe, ki prispevajo k varstvu človekovih pravic na Nizozemskem. V njem je navedeno, da je Listina v primerjavi z ustavo in EKČP najsodobnejši in najcelovitejši dokument s področja temeljnih pravic. Pojasnjeno je tudi razmerje med temi dokumenti s področja temeljnih pravic.
Celoviti okvir za ocenjevanje (IAK) vsebuje kontrolni seznam temeljnih pravichttps://www.kcbr.nl/beleid-en-regelgeving-ontwikkelen/integraal-afwegingskader-voor-beleid-en-regelgeving/6-wat-het-7 za pripravo politike in pravil. V njem je naveden sklic na Listino, ki se lahko uporabi. V navodilih za pripravo zakonodaje je prav tako navedeno, da je treba med pripravo določb upoštevati, kako se navezujejo na nadrejeno pravo, vključno z Listino.
Academie voor wetgeving (Akademija za zakonodajo) državnim odvetnikom in pripravljavcem zakonodaje ponuja tečaje (Evropsko in mednarodno pravo | Akademija za zakonodajo / Akademija za državne odvetnike) za spodbujanje uporabe Listine EU o temeljnih pravicah (Listina) in ozaveščenosti o njej. Ti tečaji so med drugim na voljo sodnikom (pripravnikom), državnim tožilcem in njihovemu pravnemu osebju, tudi v obliki e-učenja (glej Iskanje – SSR (Središče za usposabljanje in študij v sodstvu)).
Pri pripravi zakonodaje se zdaj redno upoštevajo tudi temeljne pravice, določene v Listini. Tako je na primer pri izvajanju direktiv in uredb, pa tudi v primeru „standardne“ zakonodaje, kot na primer na področju COVID-19. V priporočilih svetovalnega oddelka državnega sveta vladi je pogosto navedeno, da bi morala vlada nove zakonodajne predloge preskusiti glede na Listino. V preskusnem okviru, ki ga je svetovalni oddelek razvil na temo digitalizacije, je izrecno pozvano, naj se pozornost nameni temeljnim pravicam, določenim v Listini (členi 7, 8 in 21).
2. Orodja, ki prispevajo k boljšemu razumevanju Listine in njenega področja uporabe
Za oblikovalce politik in pripravljavce zakonodaje je bil pripravljen poseben priročnik o uporabi Listine. V dokumentu je pojasnjeno, kdaj se Listina uporablja in katere temeljne pravice iz Listine zagotavljajo večje varstvo kot ustava in Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP). Priročnik je med drugim na voljo na spletišču Expertisecentrum Europees recht (ECER – Strokovni center za evropsko pravo) ministrstva za zunanje zadeve. Spletišče zagotavlja več (osnovnih) informacij o Listini ter navaja sklice na letna poročila Evropske komisije o njeni uporabi in na poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA). ECER redno objavlja poročila o novih sodbah Sodišča Evropske unije (SEU), ki se razširjajo tudi v novičniku.
Nieuwsbrief Rechtspraak Europa (Novičnik o evropski sodni praksi) pritožbenega sodišča v Amsterdamu vključuje mesečni pregled sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in Sodišča Evropske unije na področjih, ki jih med drugim zajema Listina. Novičnik vključuje informacije o ustreznem usposabljanju in seminarjih o Listini bolj na splošno ali na posebnih področjih (npr. kazensko pravo ali migracijsko pravo).
Poleg tega so na več področjih prava na voljo različne (nizozemske) akademske publikacije o Listini (glej v oddelku 5 v nadaljevanju).
3. Uporaba in razširjanje orodij v zvezi z Listino, ki so jih razvile druge države članice EU ali drugi deležniki v EU
Poročila FRA in navodilo o uporabi Listine, orodja za e-učenje o Listini ter priročniki so na voljo na spletišču ECER. Tako so na voljo vsa letna poročila Evropske komisije na področju uporabe Listine in tematski obrazec Direktorata za raziskave in dokumentacijo Sodišča Evropske unije.
Sodelovanje z deležniki za spodbujanje uporabe Listine EU o temeljnih pravicah in ozaveščenosti o njej
4. Primeri sodelovanja zagovornikov človekovih pravic in nacionalnih organov, ki prispeva k večji ozaveščenosti o Listini in njeni uporabi
Nedavno je bila vzpostavljena platforma za človekove pravice in lokalno upravo, ki zagotavlja informacije in izmenjavo znanja o človekovih pravicah v lokalni upravi. Platforma je skupni projekt ministrstva za notranje zadeve in odnose kraljevine, združenja nizozemskih občin (VNG), nizozemskega inštituta za človekove pravice in nacionalnega varuha človekovih pravic. Uporablja se lahko tudi za izmenjavo informacij in strokovnega znanja o (posameznih temeljnih pravicah, vsebovanih v) Listini.
5. Primeri sodelovanja nacionalnih organov in akademikov, ki prispevajo k večji ozaveščenosti o Listini in njeni uporabi
Nizozemske univerze redno obravnavajo (praktičen) pomen Listine. Ob 10. obletnici Listine so bili na primer organizirani različni simpoziji, med drugim na Univerzi Radboud, na katerih so akademiki, državni odvetniki in sodniki razpravljali o pomenu Listine za različna področja prava. Rezultat tega je bila objava knjige (J. Krommendijk, H. C. F. J. A. de Waele in K. M. de Zwaan (ur.), „Tien jaar EU-Grondrechtenhandvest in Nederland. Een impact assessment“ (10 let Listine EU o temeljnih pravicah na Nizozemskem – Ocena učinka) Deventer: Wolters Kluwer 2019).
Študijske dneve za sodnike, odvetnike in državne tožilce je organizirala tudi Univerza v Utrechtu, da bi se izboljšala znanje in ozaveščenost o Listini.
6. Primeri nevladnih pobud, ki spodbujajo uporabo Listine in ozaveščanje o njej v vaši državi
Nederland Juristen Comité voor de Mensenrechten (NJCM – Nizozemski odbor pravnikov za človekove pravice) je leta 2020 organiziral tretji simpozij o Listini. Ob tej priložnosti je potekala razprava o dodani vrednosti Listine za pravno prakso. Prispevki govornikov so bili nato zbrani v Nederlands Tijdschrift voor de Mensenrechten (NTM – zvezek 45, 2020, št. 1).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.