I. Seznami in registri izvedencev

V Avstriji so izvedenci v register vpisani po področjih specializacije. Registre izvedencev vodi deželno sodišče prve stopnje („Landesgericht“).

Registri so javno dostopni tukaj.

Izvedenci morajo za vpis v register vložiti vlogo in opraviti izpit.

II. Kvalifikacije izvedencev

Prosilci, ki želijo biti imenovani s strani sodišča, morajo dokazati poklicne izkušnje na svojem strokovnem področju. Poleg tega morajo izvedenci dobro poznati najpomembnejša načela avstrijskega procesnega prava, znati napisati izvedensko poročilo in predložiti dokazilo o bodisi petih letih opravljanja poklica v obdobju neposredno pred vpisom v register, če imajo magistrski naziv, bodisi o desetih letih poklicnih izkušenj na svojem strokovnem področju, če nimajo magistrskega naziva. Ob tem morajo imeti polno poslovno sposobnost ter biti zaupanja vredni. Da bi bili zaupanja vredni, mora biti njihovo ravnanje vedno neoporečno, tako da sta zagotovljeni nepristranskost in kakovost njihovega dela.

Vlogo za vpis v register „zapriseženih in certificiranih“ izvedencev (po besedah priznanega izvedenca inštituta EEEI) je treba predložiti predsedniku deželnega sodišča prve stopnje v okrožju, v katerem ima prosilec stalno prebivališče ali v katerem opravlja poklicno dejavnost.

Med postopkom za vpis v register predsednik, pristojen za vpis v register, komisijo zadolži za pripravo strokovnega mnenja o tem, ali so zahteve za vpis v register izpolnjene.

Izvedenci morajo pred vpisom v register zapriseči.

Če izvedenci izpolnjujejo vse zgoraj navedene zahteve, jih predsednik, pristojen za vpis v register, imenuje za pet let. Izvedenci morajo vsakih pet let ponovno zaprositi za vpis. Če izvedenci še vedno izpolnjujejo vse zahteve, so ponovno imenovani (ni jim treba še enkrat opravljati izpita).

Izvedenci se lahko iz registra izbrišejo: če to želijo sami, če ne izpolnjujejo več zahtev ali če tako odloči pristojni organ. V odločitvi, da se izvedenec ne vpiše ponovno v register, morajo biti navedeni razlogi za zavrnitev ponovnega vpisa izvedenca v register, odločitev pa se lahko izpodbija.

Avstrijsko združenje zapriseženih in certificiranih izvedencev je objavilo etični kodeks.

III. Plačilo izvedencev

III.1 Splošne informacije

Za nagrade izvedencev se uporablja avstrijski zakon o pravici do nagrade iz leta 1975 („Gebührenanspruchsgesetz“). Ta zakon vsebuje splošna pravila, ki se uporabljajo za izvedence. Poleg tega vključuje poseben sistem nadomestila za zdravnike, antropologe, zobozdravnike, veterinarje, izvedence za kemične analize in izvedence za motorna vozila.

III.2 Nagrade

Nagrade so običajno odvisne od zapletenosti mnenja. V kazenskih postopkih in postopkih pred družinskim sodiščem obstaja poseben sistem nadomestila za nekatere izvedence (glej točko II.1).

III.3 Plačilo

Izvedenec mora sodišču predložiti stroškovnik v 14 dneh po predložitvi svojega končnega mnenja. Nagrade se običajno plačajo z bančnim nakazilom.

III.3.1 Civilni postopek

V civilnem postopku sodišče, preden začne izvedenec pripravljati svoje mnenje, običajno obema strankama odredi, naj sodišču plačata predujem za stroške („Kostenvorschuss“). Višina predujma je odvisna od zapletenosti zadeve in obsežnosti mnenja, ki ga mora izdelati izvedenec. Plačilo za opravljeno delo se običajno izračuna na podlagi števila ur, ki jih je izvedenec porabil za zadevo, pomnoženega z urno postavko, čemur se prištejejo še stroški in DDV. Sodnik glede na svoje izkušnje odredi znesek, ki ga morajo položiti stranke. Če položeni znesek ne zadostuje, se lahko odredi dodatni predujem.

III.3.2 Kazenski postopek

V kazenskem postopku plačilo za delo izvedenca krije država.

III.3.3 Postopek pred družinskim sodiščem

V postopku pred družinskim sodiščem plačilo za delo izvedenca običajno krije država.

III.4 Pravna pomoč

Pravna pomoč se na splošno odobri osebam, ki zaradi svojega ekonomskega položaja ne morejo plačati dela ali vseh stroškov postopka, vključno s stroški izvedencev. Prejemniki pravne pomoči morajo pomoč v celoti ali delno vrniti, če se njihov finančni položaj v treh letih od postopka bistveno izboljša. Upoštevajte, da mora stranka, ki je izgubila v pravdi, vedno kriti stroške stranke, ki je v pravdi uspela.

III.5 Povračilo stroškov izvedencev

Sodišče o (sorazmernih) stroških odloči v okviru sodbe. Dodeljeni stroški so torej izvršljivi.

IV. Odgovornost izvedencev

Izvedenci so odgovorni v skladu s splošnim pogodbenim in odškodninskim pravom. Svojo morebitno odgovornost morajo kriti z zavarovanjem poklicne odgovornosti.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Na spletišču avstrijskega združenja zapriseženih in certificiranih izvedencev so podrobne informacije o stroških (vzorčni stroškovniki) in o tem, kako postati priznani izvedenec. To spletišče je zelo informativno in zlahka dostopno javnosti.

V.1 Pravne podlage

Glavne pravne določbe, ki se uporabljajo za sodno izvedenstvo v Avstriji, so:

• členi 351 do 367 avstrijskega zakonika o civilnem postopku („Zivilprozessordnung“ – ZPO);
• člen 31 zakona o nepravdnem postopku („Außerstreitgesetz“);
• členi 52 do 53a avstrijskega zakonika o upravnem postopku („Allgemeines Verwaltungsverfahrensgesetz 1991“);
• členi 104, 112 in 125 do 128 avstrijskega zakonika o kazenskem postopku („Strafprozessordnung 1975“).

V.2 Imenovanje izvedencev

Izvedence lahko imenuje sodišče, ne morejo pa jih imenovati zadevne stranke. Imenovanje izvedencev v upravnem postopku je podobno imenovanju izvedencev v civilnem postopku. V kazenskem preiskovalnem postopku lahko izvedenca imenuje tožilec.

V.2.a Imenovanje s strani sodišča

Civilno sodišče ima diskrecijsko pravico za imenovanje izvedenca bodisi po uradni dolžnosti bodisi na izrecno zahtevo stranke v postopku, če zadevnih dejstev ni mogoče ugotoviti drugače. Edina omejitev navedene pravice je načelo kontradiktornosti. Sodišče lahko svobodno imenuje katero koli osebo, ki se mu zdi primerna za izvedensko delo. Izvedenec mora sodišču sporočiti kakršno koli navzkrižje interesov. Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, imajo dostop do ustreznih elementov spisa.

V.2.b Imenovanje s strani strank

V Avstriji zasebnega izvedenca izbere stranka. Na njegovo poročilo se morajo sklicevati in ga predložiti stranke, sicer se zavrne kot nedopustno. Če so te zahteve izpolnjene, sodišče svobodno preuči in oceni mnenje izvedenca. To poročilo se šteje za dokaz, vendar ne more izničiti poročila izvedenca, ki ga je imenovalo sodišče. Povezano je bolj s pravno podlago argumentov stranke v postopku.

Sodišče lahko odloči, ali se bo pri svojem sklepanju v sodbi oprlo na mnenje izvedenca, ki ga je imenovala stranka.

V.3 Postopek

Izvedence, ki jih je imenovalo sodišče, lahko navzkrižno zaslišijo odvetniki strank.

V.3.a Izvedensko poročilo

V avstrijskem izvedenskem postopku predhodno izvedensko poročilo ni potrebno. Glavno poročilo se lahko izdela pisno ali poda ustno. Izvedencu pri izdelavi poročila ni treba upoštevati določene strukture.

Če sodišče meni, da poročilo ni popolno, ali če izvedenec neutemeljeno krši poklicna pravila, lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank odredi izdelavo novega ali dodatnega poročila. Sodišče lahko izvedencu tudi odredi plačilo sodnih stroškov zaradi neutemeljene kršitve poklicnih pravil.

Poročilo izvedenca se lahko izpodbija z izjavami strank in nasprotnim izvedenskim mnenjem.

V civilnem postopku so stranke zelo vključene v delo izvedenca. Stranke morajo sodelovati in odgovoriti na vse zahteve izvedenca po dokumentih. Med sestanki za izmenjavo mnenj lahko izvedencu neposredno zastavljajo vprašanja in zahtevajo, naj odgovori na njihove pripombe.

V.3.b Obravnava na sodišču

Sodišče izvedencu odredi udeležbo na obravnavi le v izjemnih primerih.

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Evropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).