I. Seznami in registri izvedencev

Le osebe, ki so na podlagi odločbe ministra za pravosodje ali uradnika, ki ga ta pooblasti, in na podlagi predloga akreditacijske komisije vpisane v nacionalni register sodnih izvedencev ter zapriseženih prevajalcev, tolmačev in prevajalcev/tolmačev, lahko imajo naziv sodnega izvedenca ter sprejemajo in opravljajo naloge kot sodni izvedenci, oziroma imajo naziv zapriseženi prevajalec, tolmač ali prevajalec/tolmač ter opravljajo naloge prevajanja ali tolmačenja, ki jim jih nalaga zakon.

Fizične osebe se vpišejo v register, če:

• imajo državljanstvo države članice Evropske unije ali imajo v EU zakonito prebivališče;
• niso pravnomočno obsojene (tudi ne pogojno) za kaznivo dejanje, ki se kaznuje z globo, delom ali zaporom, razen obsodb za kazniva dejanja zoper pravila cestnega prometa in obsodb, ki po mnenju ministra za pravosodje očitno ne pomenijo ovire za izdajanje izvedenskih mnenj strokovnem na področju, za katerega so vpisani v register kot izvedenec, ali za opravljanje storitev prevajanja ali tolmačenja kot zapriseženi prevajalec, tolmač ali prevajalec/tolmač v jezikih, za katere so vpisani v register. To se smiselno uporablja tudi za osebe, ki so v tujini pravnomočno obsojene na enakovrstno kazen;
• so dopolnile 21 let (v primeru zapriseženega prevajalca, tolmača ali prevajalca/tolmača);
• predložijo dokaze o potrebnem poklicnem znanju in spretnostih ter pravnem znanju;
• pisno izjavijo, da so na voljo za opravljanje storitev za pravosodne organe;
• predložijo dokaze o poklicnih kompetencah in pravnem znanju;
• se zavežejo k nadaljnjemu usposabljanju na svojem področju;
• se zavežejo k spoštovanju etičnega kodeksa, ki ga določi kralj in ki določa vsaj načeli neodvisnosti in nepristranskosti;
• zaprisežejo.

Zvezna javna služba za pravosodje upravlja register in ga redno posodablja.

Vpis v nacionalni register velja šest let in se lahko vsakokrat podaljša za enako obdobje. Trenutno so vpisi le začasni, dokler se ne vzpostavi akreditacijska komisija. Akreditacijska komisija je začela delo v začetku junija 2019. Vsi izvedenci, prevajalci in tolmači (ki jih je skoraj 4 000) bodo morali biti preverjeni do 30. novembra 2022.

Oblikovan je bil prehodni načrt, na podlagi katerega morajo izvedenci, ki delajo za pravosodne organe, zagotoviti skladnost z njegovimi določbami najpozneje šest let po začetku veljavnosti zakona z dne 10. aprila 2014. Zato je bilo to prestavljeno na 1. december 2022.

24. decembra 2020 je začel veljati nov zakon z dne 20. decembra 2020, ki vsem izvedencem omogoča vpis v začasno podatkovno zbirko. Ta začasni vpis se izteče 30. novembra 2022.

Trenutno imajo do registra dostop le sodniki. V prihodnosti pa bo dostopen vsem prek spletišča zvezne javne službe za pravosodje.

Za vpis v register mora izvedenec dokazati poklicno usposobljenost in pravno znanje (člen 555/8, 4, pravosodnega zakonika).

To dokazuje z naslednjimi dokazili:

• glede poklicne usposobljenosti:
  • sodni izvedenci jo dokazujejo z diplomo, pridobljeno na strokovnem področju, za katero se želijo vpisati kot sodni izvedenci, ter z dokazilom o petih letih ustreznih izkušenj v predhodnih osmih letih pred vložitvijo prošnje za vpis; če nimajo diplome, pa z dokazilom o 15 letih zadevnih izkušenj v 20 letih pred vložitvijo prošnje za vpis;
  • zapriseženi prevajalci, tolmači in prevajalci/tolmači jo dokazujejo s katero koli diplomo ali dokazilom o vsaj dveh letih zadevnih izkušenj v osmih letih pred vložitvijo prošnje za vpis, ali s katerim koli drugim dokazilom o znanju jezika, glede katerega vložijo prošnjo za vpis. Sodni izvedenci ter zapriseženi prevajalci, tolmači in prevajalci/tolmači s stalnim prebivališčem v drugi državi članici EU, lahko dokazujejo svojo poklicno usposobljenost z dokazilom o vpisu v podoben register v svoji državi. V kraljevem odloku, ki ga bo sprejel zvezni parlament, bodo opredeljene „nadaljnje obveznosti glede usposabljanja in izobraževanja“;
• glede pravnega znanja:  s potrdilom, ki se izda po zaključku usposabljanja, ki izpolnjuje pogoje iz kraljevega odloka z dne 30. marca 2018.

II. Plačilo izvedencev

V civilnih zadevah višino plačila sodnega izvedenca določijo stranke. Vendar ima pri tem zadnjo besedo sodišče, ki lahko zniža postavko predlaganega sodnega izvedenca.

V kazenskih zadevah višino plačila sodnega izvedenca določa kraljevi odlok.

Stranke za kritje plačila sodnega izvedenca ne morejo pridobiti pravne pomoči.

III. Odgovornost izvedencev

Sodni izvedenci so odgovorni v skladu s splošnimi pravili (civilno/pogodbeno pravo). Odgovornost izvedencev ni zakonsko omejena.

IV. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Glavne pravne določbe, ki se uporabljajo za opravljanje izvedenskih storitev v pravosodju v Belgiji, so členi 962–991j belgijskega pravosodnega zakonika: (besedilo je na voljo v nizozemščini, francoščini in nemščini).

V belgijskem pravnem sistemu ni ločevanja med različnimi vrstami izvedencev – obstajajo le sodni izvedenci. Edina ločnica je med sodnimi izvedenci in prevajalci/tolmači.

Ta naziv je zaščiten.

1. Imenovanje izvedencev

V skladu z belgijskim pravosodnim zakonikom lahko sodnega izvedenca imenuje le sodnik, preiskovalni sodnik in/ali državni tožilec.

Vendar pravdnim strankam ni prepovedano naročiti mnenja svojega izvedenca. Tak zasebni izvedenec se imenuje „strokovni svetovalec“. Zakon ne ureja njihovega sodelovanja.

Člen 962 belgijskega pravosodnega zakonika določa: „Z namenom rešitve spora, predloženega sodišču, ali v primeru, da spor objektivno in neposredno grozi, lahko sodnik izvedencu naroči izdelavo tehničnega poročila z ugotovitvami ali mnenja. Sodnik lahko imenuje izvedenca, s katerim se stranke strinjajo. Sodnik lahko ravna v nasprotju z izbiro strank le na podlagi obrazložene odločbe.“

(a) Imenovanje s strani sodišča

Pri imenovanju izvedenca v civilnem ali kazenskem postopku ni razlik. Členi 555/6 do 555/16 pravosodnega zakonika se uporabljajo v civilnih in kazenskih zadevah (člen 2 pravosodnega zakonika).

Razen v primerih iz člena 555/15 pravosodnega zakonika (v nujnih zadevah ali kadar ni na voljo nobenega izvedenca na zahtevanem strokovnem področju) velja, da morajo sodišča imenovati izvedenca, ki je vpisan v nacionalni register sodnih izvedencev.

Civilna sodišča lahko imenujejo katerega koli izvedenca iz registra, za katerega menijo, da je ustrezen za zadevno nalogo. Imenujejo lahko tudi izvedenca, ki ga izberejo stranke, in izbire strank ne smejo spregledati brez utemeljenega razloga.

Izvedenci morajo preveriti, ali obstaja nasprotje interesov.

(b) Imenovanje s strani strank

V civilnih zadevah lahko vsaka stranka naroči mnenje svojega izvedenca. Tak izvedenec se imenuje „strokovni svetovalec“. Pri imenovanju „strokovnega svetovalca“ strankam ni treba upoštevati nobenih posebnih pravil ali postopka.

2. Postopek

Sodišče lahko odloči, ali je v sporu oziroma za ugotavljanje resnice potrebno izvedensko mnenje.

Vloga izvedenca je izdelati mnenje za sodišče na podlagi konkretnega navodila sodišča.

Sodišče nikoli ni zavezano upoštevati izvedenskega mnenja.

V civilnih postopkih sodišče nadzira napredek izdelave izvedenskega mnenja ter zagotavlja upoštevanje rokov in predstavitev mnenja izvedenca.

Izvedenec mora upoštevati navodila glede svoje naloge.

Stranke lahko izpodbijajo poročilo z izjavami in nasprotnimi strokovnimi/izvedenskimi mnenji.

Med postopkom so izvedenci lahko v stiku s strankami, vendar mora zaradi upoštevanja načela kontradiktornosti vsa komunikacija potekati v prisotnosti vseh strank.

(a) Izvedensko poročilo

Rezultati ocene izvedenca se predstavijo v poročilu.

Poročilo vsebuje uvod, opravljeno delo in ugotovitve ter sklepne ugotovitve izvedenca. Vsebuje tudi vse dokumente, ki jih je izvedenec pri delu uporabil.

Končno poročilo se predloži sodišču, ki je imenovalo izvedenca.

V civilnih zadevah lahko sodišče, če ne prejme potrebnih pojasnil, zahteva dopolnitev poročila od istega izvedenca ali naroči novo izvedensko mnenje pri drugem izvedencu.

(b) Obravnava pri sodišču

Sodišče lahko izvedenca zasliši na obravnavi. Na zahtevo izvedenca ali strank lahko sodnik zasliši tudi strokovnega svetovalca strank.