Poišči izvedenca

Češka

Vsebino zagotavlja
Češka

I. Seznami in registri izvedencev

Češka ima uradni seznam/register izvedencev.

V skladu s členom 7(4) zakona o izvedencih in tolmačih (št. 36/1967 zb.), ki se izvaja z uredbo ministrstva za pravosodje z dne 17. aprila 1967 (št. 37/1967 zb.), so posamezni seznami zapriseženih izvedencev in tolmačev javno dostopni.

Seznam izvedencev in tolmačev je na voljo tukaj, seznam inštitutov za sodne izvedence pa tukaj.

Subjekti, odgovorni za vzdrževanje registra izvedencev, so okrožna sodišča in ministrstvo za pravosodje.

V skladu s členom 4(1)(a), (c) in (e) zakona o izvedencih in tolmačih (št. 36/1967 zb.), ki se izvaja z uredbo št. 37/1967 zb., morajo izvedenci za uvrstitev na seznam v registru izpolnjevati naslednja merila:

  • državljanstvo (CZ, EU z dolgotrajnim ali stalnim prebivališčem, tretje države s stalnim prebivališčem),
  • kvalifikacije,
  • nadaljnje izobraževanje,
  • polna pravna in poslovna sposobnost,
  • brez vpisa v kazensko evidenco.

Izvedenci morajo pred vpisom v register izreči zaprisego. Zaprisega se glasi: „Prisegam, da bom pri izvedenskem delu strogo spoštoval zakonodajo, ravnal nepristransko v skladu s svojim strokovnim znanjem, v celoti uporabljal vse svoje znanje in obravnaval kot zaupna vsa dejstva, s katerimi se bom seznanil pri izvajanju izvedenskega dela.“

Izvedenci morajo zahtevek za vpis na seznam vložiti pri pristojnem sodišču (v nekaterih primerih pri ministrstvu).

Izvedenci so lahko iz registra izbrisani zaradi:

  • smrti,
  • njihove razglasitve za mrtvega z dnem, na katerega so s sodno odločbo razglašeni za mrtve,
  • odvzema ali omejitve pravne in poslovne sposobnosti z dnem pravnomočnosti sodne odločbe o odvzemu ali omejitvi pravne in poslovne sposobnosti,
  • pravnomočne obsodbe zaradi namernega kaznivega dejanja ali pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja iz malomarnosti, storjenega v povezavi z opravljanjem izvedenskega dela,
  • pisne zahteve za izbris s seznama izvedencev in tolmačev, predložene ministrstvu za pravosodje ali predsedniku okrožnega sodišča po koncu koledarskega meseca, v katerem je bila zahteva za izbris s seznama izvedencev in tolmačev predložena ministrstvu za pravosodje ali predsedniku okrožnega sodišča.

Prenehanje dovoljenja nadalje ureja člen 20b zakona o izvedencih in tolmačih (št. 36/1967 zb.). Ta določba se uporablja v primerih, ko izvedenec ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje kot izvedenec ali dolgoročno ni sposoben opravljati nobenega dela (podčlen 2).

Zavezanost kodeksu ravnanja ali etičnemu kodeksu ni pogoj za vpis izvedenca v register. Vendar se v postopku imenovanja ocenijo osebne značilnosti kandidatov. Izvedenci morajo izreči zaprisego.

Ministrstvo za pravosodje in okrožna sodišča redno posodabljajo seznam izvedencev.

Izvedenca je mogoče najti z iskalnikom. Ta iskalnik zajema vse izvedence.

Izvedenci so razvrščeni po področjih specializacije. Trenutno obstaja približno 50 glavnih področij specializacije. Področja specializacije so dostopna v registru.

Izvedenec mora organu, ki vzdržuje seznam, poslati poročilo o dejavnosti.

II. Kvalifikacije izvedencev

Izvedenci morajo pridobiti določeno raven izobrazbe na svojem strokovnem področju, da lahko uporabljajo naziv izvedenec.

Izvedencem ni treba biti član strokovnega organa, da bi opravljali delo izvedencev.

Prav tako jim ni treba redno dopolnjevati ali izpopolnjevati svojega znanja in veščin. Sistema stalnega poklicnega razvoja ni.

III. Plačilo izvedencem

Plačilo izvedencem se izračuna v skladu z uredbo št. 37/1967 zb. o izvedencih in tolmačih.

Obstajajo omejitve glede načina plačila izvedencem.

Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, ne morejo prejeti vnaprejšnjega plačila.

Obveznost plačila izvedencem je urejena tako:

Civilni postopek

V stroške postopka je vključeno plačilo izvedencu. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka in stroške zastopnika. Sodišče stranki, ki v postopku v celoti uspe, zagotovi povrnitev stroškov, nastalih med učinkovitim uveljavljanjem ali obrambo pravic zoper stranko, ki v postopku ne uspe. Če stranka v postopku le delno uspe, sodišče pošteno razdeli povrnitev stroškov ali razglasi, da nobeden od udeležencev ni upravičen do povrnitve. Država je glede na izid postopka upravičena, da ji stranke povrnejo stroške postopka, ki jih krije država, če se ne pričakuje, da bi bili taki stroški izvzeti iz plačila sodnih taks.

Kazenski postopek

Stroške za izvedbo kazenskih postopkov, vključno z izvršilnimi postopki, krije država. Če je bila tožena stranka zakonito obsojena, mora državi povrniti pavšalni znesek drugih stroškov, ki jih je krila država, vendar le če je bilo v postopku zahtevano poročilo izvedenca.

Stranke za plačilo izvedenca nikakor ne morejo pridobiti pravne pomoči.

IV. Odgovornost izvedencev

Češki predpisi ne vsebujejo posebne določbe v zvezi z odgovornostjo izvedenca. Uporabljajo se splošni predpisi (odškodninsko/pogodbeno pravo).

Izvedencem svoje morebitne odgovornosti za zdaj ni treba kriti z zavarovanjem poklicne odgovornosti. Vendar bo z naslednjo reformo veljavne zakonodaje zavarovanje postalo obvezno.

Odgovornost izvedencev ni zakonsko omejena.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Glavne pravne določbe, ki se uporabljajo za sodne izvedence na Češkem, so vključene v zakon št. 36/1967 o izvedencih in tolmačih, zakon št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, zakon št. 141/1961, zakonik o kazenskem postopku, ter zakon št. 500/2004, zakonik o upravnem postopku. Angleška različica takih določb ni dostopna prek spleta.

Splošna pravila za imenovanje izvedenca v postopku na civilnem, kazenskem ali upravnem sodišču so podobna. Naziv izvedenca je zaščiten.

Češki pravni sistem ne razlikuje med izvedenimi pričami, tehničnimi izvedenci, pravnimi izvedenci ali drugimi vrstami izvedencev.

Skupno število registriranih izvedencev je približno 9 000. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo osnutek novega zakona o izvedencih. Vlada je osnutek predložila parlamentu. Osnutek naj bi začel veljati leta 2021.

1. Imenovanje izvedencev

Izvedence lahko imenujejo sodišče in/ali zadevne stranke.

V civilnih in upravnih sodnih postopkih ni mogoče imenovati izvedenca pred začetkom postopka.

Kar zadeva kazenski postopek, je v členu 105(1) zakonika o kazenskem postopku določeno: Če je za razjasnitev dejstev v kazenskem postopku potrebno strokovno znanje, organ, vključen v kazenski postopek, zahteva mnenje strokovnjaka. Če tak postopek zaradi zapletenosti obravnavanega vprašanja ne zadostuje, organ, vključen v kazenski postopek, imenuje izvedenca. V predkazenskem postopku izvedenca imenuje organ, vključen v kazenski postopek, ki meni, da je izvedensko mnenje potrebno za odločitev, in sicer državni tožilec, če je bila zadeva vrnjena v nadaljnjo preiskavo, v sodnem postopku pa predsedujoči sodnik. Obdolženec in v primeru sodnega postopka državni tožilec sta uradno obveščena o imenovanju izvedenca. Druge osebe so o imenovanju izvedenca uradno obveščene, če morajo izvedencu omogočiti dostop do določenega kraja ali ravnati na drug način, potreben za izvedbo izvedenskega postopka.

1.a Imenovanje s strani sodišča

Sodišče lahko imenuje izvedenca, kadar nima potrebnega strokovnega znanja, potrebnega v določeni zadevi. V nekaterih primerih v civilnem in kazenskem pravu je imenovanje izvedenca obvezno.

Člen 105(1) zakona št. 141/1961 zb., zakonik o kazenskem postopku: Če je za razjasnitev dejstev v kazenskem postopku potrebno strokovno znanje, organ, vključen v kazenski postopek, zahteva mnenje strokovnjaka. Če tak postopek zaradi zapletenosti obravnavanega vprašanja ne zadostuje, organ, vključen v kazenski postopek, imenuje izvedenca.

Pri imenovanju izvedenca v postopku na civilnem, kazenskem ali upravnem sodišču ni razlik.

Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, so zakonsko obvezani poročati o kakršnem koli navzkrižju interesov.

Če izvedenca imenuje sodišče, ga izbere s seznama ali registra izvedencev, saj je zakonsko obvezano imenovati izvedenca iz registra.

1.b Imenovanje s strani strank

Stranke lahko kadar koli imenujejo izvedenca. Izvedensko poročilo, ki ga pripravi sodni izvedenec (vpisan v nacionalni javni register), ki ga imenuje stranka, ima enako veljavo kot poročilo izvedenca, ki ga imenuje sodišče.

Strankam pri imenovanju izvedenca ni treba uporabljati posebnega postopka ali upoštevati posebnih pravil.

Obe stranki v postopku ne moreta imenovati istega izvedenca.

Sodišče ne more odrediti, naj obe stranki imenujeta istega izvedenca (npr. v postopkih v sporih majhne vrednosti ali hitrih postopkih), pač pa mora vsaka imeti svojega.

Stranke v postopku morajo izvedencu dati podrobna navodila in navesti vprašanja, na katera naj ta odgovori.

2. Postopek

2.a Civilni postopek

Ni posebnih zahtev, ki jih mora upoštevati izvedenec v poročilu in/ali pri sodnih postopkih, kot na primer v sodni praksi.

Sodišče ne spremlja ali nadzoruje, kako napredujejo preiskave izvedenca.

Kakovost izvedenskega dela se ne nadzoruje (tj. sodnik v sodbi ne ocenjuje tega vidika).

Izvedenci so običajno navzkrižno zaslišani na obravnavi.

Sodišče ni zavezano upoštevati izvedenskega mnenja. Izvedensko poročilo ima enak pomen kot kateri koli drug dokaz; sodnika ga mora obravnavati objektivno in v okviru drugih dokazov. Ni domneve točnosti izvedenskega mnenja, ki ga izda izvedenec, ki ga imenuje sodišče. Izvedensko poročilo, ki ga pripravi sodni izvedenec (vpisan v nacionalni javni register), ki ga imenuje stranka, ima enako veljavo kot poročilo izvedenca, ki ga imenuje sodišče. Stranke lahko poročilo izpodbijajo z izjavami.

Postopka, v katerem bi bil pred sojenjem opravljen sestanek z izvedenci ali bi bili ti navzkrižno zaslišani, da bi se vprašanja omejila in bi sodišče razumelo različna mnenja, ni.

Izvedenci imajo lahko med postopkom stike s strankami, vendar morajo izpolnjevati zahteve iz člena 11 zakona o izvedencih in tolmačih (št. 36/1967 zb.), ki določa, da izvedenec (tolmač) ne sme pripraviti mnenja (prevoda), če lahko njegovo razmerje z zadevo, izvršilnimi organi, udeleženci ali njihovimi zastopniki vzbuja dvom o njegovi pristranskosti.

Čim se izvedenec (tolmač) seznani z dejstvi, pri katerih je v navzkrižju interesov, to nemudoma priglasi; za stranke velja ista obveznost. O tem, ali izvedencu (tolmaču) ni dovoljeno zagotoviti izvedenskega poročila (prevoda), odloči organ, ki ga je imenoval za predložitev izvedenskega poročila. Določbe o pričah se uporabljajo smiselno za vprašanje, v katerih primerih izvedenec (tolmač) lahko zavrne predložitev izvedenskega poročila (prevoda) in v katerih primerih izvedenskega poročila (prevoda) ni treba odrediti.

Stranke morajo z izvedenci sodelovati. Včasih so stranke povabljene na preiskavo ali zaslišanje, ki ga opravi izvedenec. Izvedenci imajo pravico postavljati vprašanja pričam med obravnavo.

Izvedencu zlasti ni treba imeti sestankov s strankami za pridobitev njihovih pripomb.

1. Izvedensko poročilo

Formalne zahteve, ki jih mora izvedenec izpolniti v poročilu, so določene v členu 13 zakona o izvedencih in tolmačih (št. 36/1967 zb.). V členu 13 je določeno, da mora izvedenec, če predloži poročilo pisno, vsak izvod podpisati in žigosati; tolmač ima isto obveznost pri overjenih prevodih.

Izvedencem ni treba predložiti predhodnega poročila.

Izvedencem v predhodnem ali končnem poročilu ni treba obravnavati argumentov strank.

Drugih posebnih zahtev, ki jih mora upoštevati izvedenec v poročilu in/ali sodnem postopku, kot na primer pri sodni praksi, ni.

V nekaterih primerih mora izvedenec pripraviti dodatno poročilo, potem ko stranke in sodnik postavijo dodatna vprašanja.

Izvedenci predložijo poročilo pisno. Od izvedenca se lahko zahteva, da zagovarja svoje poročilo.

2. Obravnava na sodišču

Izvedencu se ni treba udeležiti predhodne obravnave.

Izvedenec se mora udeležiti obravnave, da odgovori na vprašanja sodišča in strank.

Izvedenci so med sojenjem običajno navzkrižno zaslišani.

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane med projektom Poišči izvedenca pri kontaktnih točkah po državah, ki jih je izbral evropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 17/05/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.