Uredba Bruselj IIb – Zakonski spori in spori v zvezi s starševsko odgovornostjo (prenovitev)

Latvija

Vsebino zagotavlja
Latvija

ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Latvija

Družinsko pravo – Uredba Bruselj IIb – Zakonski spori in spori v zvezi s starševsko odgovornostjo (prenovitev)


*obvezen vnos

Člen 103(1)(a) (1. del) – Javni organi ali drugi organi, pooblaščeni za potrditev javne listine iz točke (2)(b) člena 2(2), in javni organi, pooblaščeni za registracijo dogovora iz točke (3) člena 2(2)

V okoliščinah iz člena 325 zakona o notarjih (Notariāta likums) lahko pooblaščeni notar (zvērināts notārs) razveže zakonsko zvezo in izda potrdilo o razvezi.

Zakon o notarjih in njegov angleški prevod sta na voljo na naslovu: Notariāta likums (likumi.lv).

Člen 103(1)(a) (2. del) – Upravni organi, ki odobrijo brezplačno pravno pomoč iz člena 74(2)

Uprava za pravno pomoč (Juridiskās palīdzības administrācija).

Člen 103(1)(b) (1. del) – Sodišča, pristojna za izdajo potrdil za odločbo v skladu s členom 36(1), ter sodišča in organi, pristojni za izdajo potrdila za javno listino ali dogovor iz člena 66

Potrdilo o odločbi na podlagi člena 36(1), točka (a), Uredbe izda sodišče, ki je izdalo zadevno odločbo.

Potrdilo o odločbi na podlagi člena 36(1), točka (b), Uredbe izda sodišče, ki je izdalo zadevno odločbo. Če je odločbo izdalo družinsko sodišče (bāriņtiesa) na podlagi člena 1(2), točka (b), (c), (d) ali (e), ustrezno potrdilo na podlagi člena 36(1), točka (b), izda družinsko sodišče, ki je izdalo zadevno odločbo.

Potrdilo o odločbi na podlagi člena 36(1), točka (c), Uredbe izda mestno sodišče v Rigi (Rīgas pilsētas tiesa).

Potrdilo za javno listino v zakonskih sporih na podlagi člena 66(1), točka (a), Uredbe izda pooblaščeni notar.

Člen 103(1)(b) (2. del) – Sodišča, pristojna za popravek potrdil iz člena 37(1) in člena 48(1), ter sodišča, pristojna za izdajo potrdila o neizvršljivosti ali omejitvi izvršljivosti odločbe, za katero je bilo izdano potrdilo, iz člena 49, ter sodišča in organi, pristojni za popravek potrdila, izdanega v skladu s členom 66(1), iz člena 67(1)

Sodišče, ki je pristojno za popravek potrdila na podlagi člena 37 Uredbe, je sodišče, ki je izdalo odločbo o popravku.

Sodišče, ki je pristojno za popravek ali umik potrdila na podlagi člena 48(1) Uredbe, je sodišče, ki je izdalo odločbo o popravku ali umiku.

Sodišče, ki je pristojno za izdajo potrdila o neizvršljivosti ali omejitvi izvršljivosti na podlagi člena 49 Uredbe, je sodišče, ki je izdalo odločbo o njegovi izdaji.

Člen 103(1)(c) – Sodišča, pristojna za priznanje odločbe (člen 30(3)) in zavrnitev priznanja (člen 40(2)), ter sodišča in organi, pristojni za zavrnitev izvršitve, izpodbijanje ali pravno sredstvo ter nadaljnje izpodbijanje ali pravno sredstvo iz člena 58(1), člena 61(2) in člena 62

Pristojno sodišče na podlagi člena 30(3), člena 40(2) in člena 58(1) Uredbe je okrožno (mestno) sodišče (rajona (pilsētas) tiesa), na območju katerega se odločba izvrši, ali na območju katerega ima toženec prijavljeno prebivališče (deklarētā dzīvesvieta), ali (če tega ni) na območju katerega ima toženec prebivališče (dzīvesvieta) ali registriran kraj opravljanja dejavnosti (juridiskā adrese).

Odločbo sodišča prve stopnje, s katero se priznava odločba tujega sodišča, je mogoče izpodbijati z vložitvijo posebne pritožbe (blakus sūdzība). Tako pritožbo je treba vložiti pri sodišču, ki je izdalo zadevno odločbo, in nasloviti na ustrezno pritožbeno sodišče. Odločbo pritožbenega sodišča o taki pritožbi je mogoče izpodbijati s predložitvijo posebne pritožbe pri vrhovnem sodišču (Augstākā tiesa).

Odločbo sodišča prve stopnje, s katero se zavrne priznanje ali izvršitev odločbe tujega sodišča, je mogoče izpodbijati s predložitvijo posebne pritožbe. Tako pritožbo je treba vložiti pri sodišču, ki je izdalo zadevno odločbo, in nasloviti na ustrezno pritožbeno sodišče (člen 61 Uredbe).

Odločbo regionalnega sodišča (apgabaltiesa), s katero se priznava odločba tujega sodišča, je mogoče izpodbijati le z vložitvijo posebne pritožbe pri vrhovnem sodišču (člen 62 Uredbe).

Člen 103(1)(d) – Organi, pristojni za izvrševanje, iz člena 52

Pooblaščeni sodni izvršitelji

Člen 103(1)(e) – Pravna sredstva zoper odločitev o zahtevku za zavrnitev izvršitve iz členov 61 in 62

Sodišče, ki je pristojno na podlagi člena 61 Uredbe je zadevno pritožbeno sodišče. Posebno pritožbo je treba vložiti pri sodišču, ki je izdalo zadevno odločbo, in nasloviti na ustrezno pritožbeno sodišče.

Odločbo regionalnega sodišča, s katero se priznava odločba tujega sodišča, je mogoče izpodbijati le z vložitvijo posebne pritožbe pri vrhovnem sodišču (člen 62 Uredbe). Posebno pritožbo je treba vložiti pri regionalnem sodišču, ki je izdalo izpodbijano odločbo, in nasloviti na ustrezno kasacijsko sodišče (kasācijas instances tiesa).

V primerih iz členov 61 in 62 Uredbe se posebna pritožba lahko vloži v desetih dneh od datuma, ko je odločba vročena. Udeleženec v postopku, ki mu je bila poslana sodna odločba v skladu s členom 56.2 zakona o civilnem postopku (Civilprocesa likums) (tj. oseba, ki nima prebivališča v Latviji oziroma se ne nahaja v Latviji), lahko vloži posebno pritožbo v 15 dneh od datuma, ko je bil izdan prepis odločbe.

Ob vložitvi posebne pritožbe je treba plačati jamstvo v višini 70 EUR.

Posebna pritožba se obravnava v pisnem postopku. Sodišče obvesti stranke v postopku o datumu obravnave posebne pritožbe. Izvod odločbe se vroči strankam v treh dneh od datuma obravnave posebne pritožbe. Odločbe o posebni pritožbi ni mogoče izpodbijati in začne veljati s sprejetjem.

Postopek vložitve in obravnave posebne pritožbe je določen v poglavju 55 zakona o civilnem postopku.

Člen 103(1)(f) – Imena, naslovi in komunikacijska sredstva osrednjih organov, imenovanih za pomoč pri uporabi uredbe v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Če je imenovanih več osrednjih organov, se za vsakega opredeli geografska in funkcijska pristojnost, kakor je navedeno v členu 76.

Osrednji organ na podlagi Uredbe je:

Ministrstvo za pravosodje Republike Latvije (Latvijas Republikas Tieslietu ministrija)

Brīvības bulvāris 36, Riga, LV-1536

E-naslov: tm.kanceleja@tm.gov.lv

Tel. +371 67036802

Člen 103(1)(g) – Če je primerno, kategorije ožjih sorodnikov poleg staršev, h katerim se lahko otrok namesti na ozemlju države članice brez predhodnega soglasja te države članice, iz člena 82

Praviloma se na podlagi latvijskega regulativnega okvira zahteva soglasje za namestitev otroka pri katerem koli njegovem sorodniku, osebi, ki je z otrokom v tesnem odnosu, ali drugi osebi. Vendar pa je dovoljena izjema glede trajanja namestitve. V skladu s členom 451 zakona o varstvu pravic otrok (Bērnu tiesību aizsardzības likums) lahko starši namestijo otroka v varstvo druge osebe v Latviji za največ tri mesece. V takem primeru mora eden od staršev izdati pooblastilo, v katerem določi obseg pooblastil, ki se podeljujejo drugi osebi glede zastopanja koristi otroka.

Ta pogoj se uporablja le za otroke, glede katerih imajo starši pravico do varstva in vzgoje, ter v primerih, ko se otroka namesti v varstvo drugi osebi za največ tri mesece.

Člen 103(1)(h) – Jeziki institucij Evropske unije, ki so različni od jezika države članice in v katerih se lahko sprejmejo obvestila osrednjim organom v skladu s členom 91(3)

Jezika za obveščanje sta latvijščina in angleščina.

Člen 103(1)(i) – Jeziki, sprejemljivi za prevode zaprosil in spremnih dokumentov, poslanih v skladu s členi 80, 81 in 82, ter polj za prosto besedilo v potrdilih iz člena 91(2)

Zahtevam iz člena 80(1) in (2) ter vsem spremnim dokumentom se priloži prevod v latvijščino.

Zahtevi iz člena 81(1) ter vsem spremnim dokumentom se priloži prevod v latvijščino.

Zahtevi iz člena 82(1) ter vsem spremnim dokumentom se priloži prevod v latvijščino.

Na potrdilih morajo biti polja za vnos prostega besedila prevedena v latvijščino.

Zadnja posodobitev: 15/01/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.