Vpliv pandemije COVID-19 na civilne zadeve in zadeve v zvezi z insolventnostjo

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

(Procesni) roki, vključno z zastaralnimi roki, ki se iztečejo med 12. marcem ter enim mesecem po koncu obdobja izrednega stanja, se podaljšajo. Po koncu zgoraj navedenega obdobja vsi roki začnejo znova teči kot običajno, vendar ne presegajo dveh mesecev. Podaljšani rok strankam ne preprečuje, da na kateri koli način uveljavljajo pravno varstvo ali uresničujejo svoje pravice do tožbe v času izrednega stanja, kolikor je to mogoče.

Načeloma to ne vpliva na izvršitvene obveze in roke, določene v pogodbah, ampak se uporablja nacionalno pravo, ki velja za posebne razmere (višja sila itd.). Vendar pa se pogodbene kazni zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika (klavzula o pogodbeni kazni, klavzula o odpovedi pogodbe itd.) začasno odpravijo zaradi upoštevanja težav pri izvrševanju.

Prav tako so začasno ustavljeni ali odloženi pogodbene kazni, podaljšanja in odpovedni roki, določeni v zakonu.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Med 17. marcem in 10. majem so sodišča obravnavala le nujne zadeve (obravnave v zvezi s svobodo državljanov in skrbništvom v civilnih zadevah, izvršbe, varstvo otrok, nujne zadeve na družinskih sodiščih, vključno z odredbami o zaščiti, in nujni postopki za izdajo začasnih odredb).

Sodišča od 11. maja postopoma nadaljujejo dejavnosti v vseh zadevah.

Če sodišče ne more delovati, se lahko za obravnavanje nujnih zadev določi drugo sodišče.

Stranke so o odločitvah sodišča obveščene z vsemi sredstvi, zlasti po elektronski pošti ali telefonu (odločbe se ne bodo štele za vročene prejemniku).

Kar zadeva zaščitne ukrepe za otroke in odrasle, se ukrepi, ki se iztečejo v obdobju izrednega stanja, samodejno podaljšajo, razen če sodnik odloči drugače.

Roki za poizvedovalne in mediacijske ukrepe so od 23. junija 2020 začasno ustavljeni in podaljšani za dodatne tri mesece.

Vodje sodišč bodo lahko določili, koliko ljudi lahko vstopi v sodišče oziroma v sodno dvorano, da bi se zagotovilo spoštovanje pravil o omejevanju fizičnem stikov.

Kdor se želi udeležiti obravnave, do katere je dostop omejen, lahko na kakršen koli način zaprosi za dostop.

Če se pri izvedbi obravnave uporablja avdiovizualno ali drugo elektronsko komunikacijsko sredstvo, je možno, da se obravnava ne odvija na enem samem kraju.

Opozarja se, da morajo uporabljena komunikacijska sredstva zagotavljati tajnost posvetovanj.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Kar zadeva pravosodno sodelovanje, se zaprosila obravnavajo kot običajno.

Sodelovanje na področju družinskih zadev (Uredba št. 2201/2003) na področju mednarodnega protipravnega odvzema otrok in varstva otrok osebje francoskega osrednjega organa za obravnavo zadev dela večinoma na daljavo, vendar je prisotno v uradu vsaj en dan na teden. To pomeni, da se lahko vsa nova zaprosila pošljejo po pošti, telefaksu ali elektronski pošti.

Pridobivanje dokazov (Uredba št. 1206/2001): zaprosila se obravnavajo kot običajno. Morda obravnava traja nekoliko dlje, ker uradnik, ki je za zadevo zadolžen, dela na daljavo in je v uradu, kjer lahko obravnava zaprosila, ki prispejo po pošti ali telefaksu, prisoten le enkrat na teden.

Vročanje pisanj (Uredba št. 1393/2007): vročanje pisanj je v sedanjih okoliščinah lahko upočasnjeno. Elektronska vročitev je mogoča, če se je prejemnik predhodno strinjal z njo.

Francoski osrednji organ na podlagi teh treh uredb (št. 2201/2003, 1206/2001, 1393/2007) še naprej komunicira prek e-naslova: entraide-civile-internationale@justice.gouv.fr, vendar tudi po pošti ali telefaksu.

Francoski osrednji organ na podlagi Uredbe (ES) št. 4/2009 v zvezi s preživninskimi obveznostmi komunicira prek e-naslova: obligation.alimentaire@diplomatie.gouv.fr.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

-

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

-

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Odlok 2020-596 določa, da lahko dolžnik pri predsedniku sodišča zaprosi za odobritev splošne prekinitve v času trajanja spravnega postopka. Med tem postopkom se uveljavljajo tudi pogoji za odobritev moratorija.

Glej Odlok 2020-596 z dne 20. maja 2020.

Opomnik (ukrepi, ki niso specifični za razmere COVID-19):

V postopkih prisilne poravnave (procédures de sauvegarde ou de redressement judiciaire) velja splošna prekinitev posameznih postopkov izvršbe (s posebnimi izjemami).

Pred začetkom likvidacijskega postopka (procédure de liquidation judiciaire) ali postopka prisilne poravnave (procédure de sauvegarde ou redressment judiciaire) se lahko na predlog dolžnika začne neuradni in zaupni postopek (spravni postopek). Če upnik med spravnim postopkom zoper dolžnika začne zunajsodni ali sodni postopek, lahko dolžnik predsednika sodišča zaprosi za odobritev moratorija.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

Opomnik (ukrepi, ki niso specifični za razmere COVID-19):

V postopkih prisilne poravnave (procédures de sauvegarde ou de redressement judiciaire) trgovinski zakonik upnikom preprečuje odpoved ali spremembo bistvenih še neizpolnjenih pogodb v škodo dolžnika.

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

-

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Odlok 2020-596 določa možnost, da sodišče dolžniku odobri spremembo in podaljšanje trajanja načrta za njegovo prisilno poravnavo.

Dajalci novega ali vmesnega financiranja med postopkom prisilne poravnave so lahko upravičeni do posebnega privilegija (prednostno poplačilo v primeru poznejše insolventnosti). Ta privilegij dodeli sodišče pod posebnimi pogoji.

Olajšani so poenostavljeni likvidacijski postopki za samostojne podjetnike in mala podjetja.

Glej Odlok 2020-596 z dne 20. maja 2020.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Glavni značilni ukrepi so:

Gospodarski in finančni ukrepi za podporo poslovnim dejavnostim: za nova denarna posojila, ki jih odobrijo finančne institucije (s posebnimi pogoji, ki jih je treba izpolniti), se uporablja državna jamstvena shema.

Socialni ukrepi: podjetja lahko zaprosijo za shemo za delno aktivnost v neobičajnih okoliščinah.

Več informacij je na voljo na: https://www.economie.gouv.fr/covid19-soutien-entreprises/les-mesures.