Vpliv pandemije COVID-19 na civilne zadeve in zadeve v zvezi z insolventnostjo

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

S poljsko posebno zakonodajo sta med drugim določeni preložitev rokov, ki še niso začeli teči, in začasna ustavitev rokov, ki so že začeli teči, in sicer:

• astaralnih rokov za izvršitev sodb;
• rokov v postopkih in za ukrepe sodišč v sodnih postopkih, vključno z izvršilnim postopkom.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Za ublažitev negativnih posledic pandemije COVID-19 so bili sprejeti posebni ukrepi, ki vključujejo naslednje.

Omogočen je prenos zadev med poljskimi sodišči (s strani sodnega organa in za določen čas v nujnih zadevah, kot so opredeljene s posebno zakonodajo o ublažitvi vpliva pandemije COVID-19 na poljski sodni sistem).

Kategorija nujnih zadev je opredeljena tako:

1. postopki v zvezi z mladoletnimi otroki, med drugim:

• postopki za odvzem starševske skrbi ali skrbništva v zvezi z mladoletnim otrokom;
• postopki v zvezi z namestitvijo mladoletnega otroka, ki je tujec, v vzgojno-izobraževalni zavod;
• postopki za določitev skrbnika za zastopanje interesov mladoletnega otroka v sodnem postopku;
• postopki v zvezi z namestitvijo v mladinsko zavetišče ali podaljšanjem bivanja v njem;
• izvršilni postopki, v katere so vključeni mladoletni otroci;

2. postopki v zvezi z duševno bolnimi osebami in osebami, ki niso sposobne skrbeti zase.

Predsednik vsakega pristojnega poljskega sodišča lahko odredi, da se katera koli zadeva šteje za nujno, če bi bilo(-a) lahko zaradi opustitve odločanja o taki zadevi: – ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali živali;

• povzročena resna škoda javnemu interesu;
• povzročena neposredna in nepopravljiva materialna škoda;
• in kadar je nujno odločanje o taki zadevi potrebno zaradi interesov pravičnosti.

Napotitev sodnikov na druga sodišča je poenostavljena. Odločitve v zvezi s tem sprejmejo sodni organi v skladu z načelom neodvisnosti sodnikov in za vnaprej določeno obdobje. S takimi postopki bo zagotovljena podpora sodiščem, ki se srečujejo z večjim številom prejetih zadev.

V nekaterih zadevah sta mogoča tudi ustavitev in preložitev sodnih postopkov.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Zaposleni pri ministrstvu za pravosodje, ki delajo v osrednjem organu, delajo na daljavo.

Vsa komunikacija s poljskim ministrstvom za pravosodje kot osrednjim organom (vključno z vročanjem pisanj in pridobivanjem dokazov) ali poljsko kontaktno točko Evropske pravosodne mreže mora potekati z elektronskimi sredstvi s potrebnimi prilogami v obliki skeniranih kopij.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Od 18. aprila 2020 je bila obveznost dolžnika, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (če je COVID-19 neposreden vzrok za insolventnost), začasno odložena za celotno obdobje tveganja pandemije.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

-

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

-

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Primeri insolventnosti so bili razvrščeni med „nujne primere“ od 16. maja 2020 do 5. septembra 2020.

Splošne začasne ustavitve postopkov na stečajnih sodiščih ni bilo, čeprav so bile številne obravnave odpovedane.

Obravnave potekajo prek spleta, razen če osebna navzočnost ne predstavlja izjemne nevarnosti za udeležence v postopku.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Postopki prestrukturiranja iz zakona o prestrukturiranju vsebujejo rešitve, pri katerih se tehtajo interesi dolžnika in upnikov, njihov namen pa je ohraniti obstoj dolžnika in kar se da učinkovito poplačati upnike. Zato se ne bi smeli samodejno šteti za škodljive za dolžnike.

24. junija 2020 je začel veljati nov postopek prestrukturiranja (poenostavljen postopek prestrukturiranja). Dolžnikom omogoča, da začnejo postopek prestrukturiranja brez odobritve sodišča, da lahko hitro in učinkovito ukrepajo, ko se pojavi verjetnost insolventnosti. Začetek tega postopka povzroči splošno ustavitev izvrševanja terjatev.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Na podlagi nove zaščite pred krizo lahko državno pomoč prejme podjetnik v težkem gospodarskem položaju (tveganje insolventnosti), ki izpolnjuje merila za podjetnika, ki mu grozi insolventnost (odstavek 2 člena 141 zakona o prestrukturiranju), ali podjetnik, ki je insolventen (člen 11 zakona o stečaju) in ki izpolnjuje tudi druga merila.

V celotnem obdobju tveganja pandemije je izključena možnost prisilne izselitve fizične osebe iz stanovanja.