Vpliv pandemije COVID-19 na civilne zadeve in zadeve v zvezi z insolventnostjo

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Zakonski roki, izvršilni postopki, zakonske obrestne mere:

19. januarja je bil spremenjen zakon št. 62/2020 Z. z. o nekaterih izrednih ukrepih v zvezi z izbruhom COVID-19 in ukrepih na področju pravosodja (v nadaljnjem besedilu: zakon o COVID-19), s katerim so bili uvedeni omejevalni in drugi ukrepi, ki morajo imeti zakonsko pravno podlago.

Dopolnjeni člen 8 zakona o COVID-19 določa, da začasno (do 28. februarja 2021) prenehajo teči zastaralni in prekluzivni roki v zasebnem pravu oziroma da se v posameznih primerih uvede odlog takih rokov.

V skladu s členom 2 zakona o COVID-19 enako velja za procesne roke strank v postopku. Če podaljšanje roka ni mogoče zaradi nevarnosti za življenje, zdravje, varnost, svobodo in zaradi morebitne znatne škode, ima sodišče diskrecijsko pravico, da ne uporabi te določbe in še naprej ukrepa v okviru določenega roka.

Zakonske obrestne mere niso bile spremenjene.

Omejevalne določbe v zakonu o COVID-19 so časovno omejene (do 28. februarja 2021).

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

S členom 3 zakona o COVID-19 sta bili omejeni potreba po izvajanju obravnav na sodiščih in udeležba javnosti na obravnavah, če obravnave potekajo v izrednih razmerah ali izrednem stanju. Če sodna obravnava poteka z izključitvijo javnosti, je po zakonu treba obravnavo zvočno snemati, zvočni zapis pa mora biti na voljo čim prej po obravnavi.

Zakon je bil dopolnjen s smernicami za sodišča, ki jih je izdalo ministrstvo za pravosodje (posodobljene 3. novembra 2020) in v skladu s katerimi morajo sodišča:

• obravnave opravljati v potrebnem obsegu v skladu s členom 3(1)(a) zakona o COVID-19, torej opravljati obravnave v skladu z ustreznim postopkom (v vseh zadevah),
• pri opravljanju obravnav spoštovati odloke državnega organa za javno zdravje / regionalnih organov za javno zdravje,
• zagotavljati spoštovanje sanitarnih predpisov, kot je uporaba razkužil za roke in mask,
• prizadevati si za uporabo opreme za videokonferenco ali drugih sredstev za komuniciranje na daljavo v skladu s členom 3 zakona o COVID-19.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Na področju čezmejnega pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah z zakonom o COVID-19 niso bile uvedene nobene posebne omejitve, uporabljajo pa se splošne omejitve.

Osrednji organi lahko uvedejo delo od doma, pri čemer je treba zagotoviti njihovo običajno delovanje, vloge pa je treba obravnavati pravočasno.

Ko ni varne elektronske dostave, je lahko uporaba elektronske pošte pravno sprejemljiva le v nekaterih primerih. Poleg tega pri uporabi elektronske pošte obstaja tveganje kršitve varnosti in uhajanja občutljivih osebnih podatkov. Težava je tudi v zvezi z dokazilom o dostavi/vročitvi dokumentov. Slovaška bi si želela enoten pristop EU, ki bi izpolnjeval merila za čezmejno pravosodno sodelovanje.

Splošne zahteve/vprašanja za osrednji organ se lahko pošljejo po elektronski pošti:

• osrednjemu organu za Uredbo (ES) št. 1393/2007 in Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 (ministrstvo za pravosodje): civil.inter.coop@justice.sk.
• osrednjemu organu za Uredbo (ES) št. 2201/2003 in Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 (Center za mednarodno pravno varstvo otrok in mladine): info@cipc.gov.sk

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Zakon št. 62/2020 Z. z. o nekaterih izrednih ukrepih v zvezi z izbruhom COVID-19 in ukrepih na področju pravosodja (v nadaljnjem besedilu: zakon o COVID-19) je začel veljati 27. marca. V skladu s členom 4 navedenega zakona je bil rok, v katerem dolžnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka, podaljšan s 30 na 60 dni. Nanaša se le na preskus bilance stanja, saj mora dolžnik vložiti predlog za začetek stečajnega postopka le na tej podlagi.

Omejevalne določbe v zakonu o COVID-19 so časovno omejene (30. april 2020). Morebitno podaljšanje teh določb bo po potrebi obravnavano pozneje (za spremembo zakona bo potrebno soglasje vlade in parlamenta).

Zakon o COVID-19 je bil spremenjen in dopolnjen z institutom začasne zaščite podjetnikov (člen 8 in naslednji zakona o COVID-19), ki je začel veljati 12. maja 2020.

Namen začasne zaščite je vzpostaviti časovno omejen okvir z orodji za podporo učinkovitemu obvladovanju negativnih posledic širjenja nevarne nalezljive človeške bolezni COVID-19 za podjetja, ki poslujejo.

Dolžniku podjetniku ni treba vložiti predloga za stečaj le, če je zaprosil za začasno zaščito in je to začasno zaščito odobrilo tudi sodišče. V skladu s členom 17(2) zakona o COVID-19 podjetniku pod začasno zaščito med trajanjem začasne zaščite ni treba vložiti predloga za stečaj na lastnem premoženju; to velja tudi za osebe, ki morajo vložiti predlog za stečaj v njegovem imenu. Vendar pa lahko dolžnik zaprosi za začasno zaščito le, če 12. marca 2020 ni bil insolventen, če na dan vložitve predloga ni razlogov za preklic in če zanj ne veljajo učinki razglasitve stečaja ali dovoljenja za prestrukturiranje.

Začasna zaščita naj bi prvotno trajala do 1. oktobra 2020 (člen 18 zakona o COVID-19), vendar je bilo njeno trajanje z vladnim odlokom podaljšano do 31. decembra 2020.

Podobno bo urejen tudi osnutek zakona, ki bo, če ga bo odobril nacionalni svet Slovaške republike, začel veljati 1. januarja 2021 (v nadaljnjem besedilu: pripravljeni zakon ali osnutek zakona).

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Zaščita s prekinitvijo stečajnega postopka, ki ga je začel upnik, velja samo za dolžnike podjetnike, ki jih ščiti institut začasne zaščite (uveden 12. maja 2020). V skladu s členom 17(1) zakona o COVID-19 se postopki na podlagi upnikovega predloga za razglasitev stečaja na lastnini podjetnika pod začasno zaščito, vloženega po 12. marcu 2020, začasno ustavijo; ta učinek velja tudi za terjatve upnikov, vložene med trajanjem začasne zaščite. Postopki v primeru insolventnosti, ki so se začeli na predlog upnika, vložen po 12. marcu 2020, se prav tako začasno ustavijo.

Osnutek zakona določa, da se med trajanjem začasne zaščite ne bo mogoče odločiti za začetek stečajnega postopka zoper podjetnika pod začasno zaščito.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Izvršbe na podlagi zastavne pravice ali hipoteke in sodne prodaje so začasno prepovedane (do 31. maja) (člena 6 in 7 zakona o COVID-19).

Slovaški podjetniki, katerih poslovanje je ogroženo zaradi ukrepov v zvezi s COVID-19, lahko zaprosijo za odločitev sodišča, ki ima podobne učinke kot začasni moratorij v postopku prestrukturiranja (podroben seznam učinkov je v nadaljevanju). Podjetniki (fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali sedežem na Slovaškem), ki niso insolventni ali goljufivi in proti njim do 12. marca 2020 ni bil začet izvršilni postopek), lahko zaprosijo za začasen moratorij z uporabo obrazca (podjetja morajo vloge oddati elektronsko, za posameznike pa to ni obvezno). Moratorij velja po objavi odločitve sodišča o odobritvi moratorija. Ta odločitev se lahko (s strani kogar koli) izpodbija na sodišču in moratorij se lahko odpravi. Moratorij je časovno omejen – lahko traja (največ) do 1. oktobra 2020 (če se ne odpravi prej).

Začasna zaščita velja do 31. decembra 2020.

Nova vrsta moratorija ima primerljive učinke kot moratorij pri prestrukturiranju:

• začasna prekinitev obveznosti dolžnika ali njegovega poslovodstva, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, če je insolventen;
• upniki ne morejo vložiti predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti za dolžnika;
• izvršilni postopki, ki so se začeli po 13. marcu, se začasno ustavijo;
• ni možnosti izvršbe na podlagi zastavne pravice, ki vključuje podjetje ali del podjetja;
• omejitev pobotov;
• odložitev prekinitve pogodb.

V skladu s členom 17(3) zakona o COVID-19 se izvršilni postopki, začeti po 12. marcu 2020 zoper podjetnika pod začasno zaščito, da se poplača terjatev iz naslova njegove poslovne dejavnosti, začasno ustavijo za čas trajanja začasne zaščite.

Zakon o COVID-19 določa tudi izreden odlog izvršitve na predlog dolžnika v izvršilnem postopku (člen 3a), vendar najdlje do 1. decembra 2020.

Osnutek zakona (veljaven od 1. januarja 2021) določa, da tudi če se izvršitev ne bo ustavila, med začasno zaščito izvršitev ne sme vplivati na podjetje, stvari, pravice ali druge premoženjske vrednosti, ki pripadajo podjetju podjetnika pod začasno zaščito, razen ob izterjavi nezakonite državne pomoči.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

V skladu s členom 17(5) zakona o COVID-19 druga stranka po odobritvi začasne zaščite ne sme odpovedati pogodbe, odstopiti od pogodbe ali zavrniti izpolnitve pogodbe zaradi zamude podjetnika pod začasno zaščito, ki je nastala od 12. marca 2020 do začetka veljavnosti tega zakona in jo je povzročila nalezljiva človeška bolezen COVID-19; to ne velja, če bi druga stranka neposredno ogrozila poslovanje svojega podjetja. To ne vpliva na pravico druge pogodbene stranke do odpovedi pogodbe, odstopa od pogodbe ali zavrnitve izpolnitve pogodbe zaradi zamude podjetnika pod začasno zaščito po začetku veljavnosti tega zakona.

Z osnutkom zakona je predviden tudi začasen odlog prekinitve pogodbe.

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Člen 1 zakona o COVID-19 določa, da začasno nehajo teči zastaralni in prekluzivni roki v zasebnem pravu oziroma da se v posameznih primerih uvede odlog takih rokov.

V skladu s členom 2 zakona o COVID-19 enako velja za procesne roke strank v postopku. Če podaljšanje roka ni mogoče zaradi nevarnosti za življenje, zdravje, varnost, svobodo in zaradi morebitne znatne škode, ima sodišče diskrecijsko pravico, da ne uporabi te določbe in še naprej ukrepa v okviru določenega roka.

Oba ukrepa sta se uporabljala samo do 30. aprila.

Zakon o COVID-19 določa, da v izrednih razmerah sodišča vodijo obravnave, glavne obravnave in javne obravnave le v potrebnem obsegu. Varstvo zdravja v tem obdobju je razlog za izključitev javnosti iz obravnave, glavne obravnave in javne seje (člen 3).

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

V primeru uporabe instituta začasne zaščite podjetnika se v obdobju začasne zaščite obdobje za iztek izpodbojnosti pravnih aktov začasno prekine. To dolžniku preprečuje, da bi dobil prednost pri izpodbojnosti pravnih aktov.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

• Finančna pomoč podjetnikom, ki so fizične osebe, ter malim in srednjim podjetjem (morebitna jamstva za posojila ali plačila obresti na posojila), zakon št. 75/2020.
• Odlog odplačil hipoteke za potrošnike (9 mesecev) na podlagi zakona št. 75/2020.
• Odlog odplačil posojil za mala in srednja podjetja ter podjetnike, ki so fizične osebe (9 mesecev), na podlagi zakona št. 75/2020.
• Odlog plačil za zdravstveno, socialno in pokojninsko zavarovanje za nekatere delodajalce in podjetnike, ki so fizične osebe (povezano z zmanjšanjem prometa zaradi ukrepov v zvezi s COVID-19), na podlagi zakona št. 68/2020.
• Odlog obveznosti predložitve davčne napovedi na podlagi zakona št. 67/2020.