Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

Romunija

Vsebino zagotavlja
Romunija

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

V skladu s členom 1 člena I^8 izredne vladne uredbe št. 119/2006 o nekaterih ukrepih, potrebnih za izvajanje nekaterih predpisov Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, odobrene s spremembami z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen, je treba v primeru javnih listin predlog za preventivni rubež vložiti pri sodišču, pristojnem za postopek na prvi stopnji (člen 945(1) zakonika o civilnem postopku).

Odločitev o predlogu, izvršitev ukrepa in razveljavitev ali odprava rubeža se izvedejo v skladu z določbami členov 954–959. Te določbe (člen 971(1) zakonika o civilnem postopku) se ustrezno uporabljajo za javne listine.

V skladu s členoma 94 in 95 zakonika o civilnem postopku so sodišča, pristojna za postopek na prvi stopnji, naslednja:

  • okrajna sodišča za zahtevke, ki jih je mogoče izraziti v denarju, do vključno 200 000 RON, in
  • okrožna sodišča.

Seznam okrajnih sodišč je objavljen na spletni strani atlasa v razdelku „Vročanje listin“.

Seznam okrožnih sodišč je objavljen na spletni strani atlasa v razdelku „Sodne odločbe v civilnih in gospodarskih zadevah – Bruselj I“.

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

V skladu s členom 2 člena I^8 izredne vladne uredbe št. 119/2006 o nekaterih ukrepih, potrebnih za izvajanje nekaterih predpisov Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, odobrene s spremembami z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen, je pristojni organ za pridobitev informacij o računu na podlagi člena 14 Uredbe (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta romunska nacionalna zveza sodnih izvršiteljev (UNEJ).

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Informacije se pridobivajo na način, določen v členu 14(5)(b) Uredbe.

Romunska nacionalna zveza sodnih izvršiteljev ima dostop do informacijskega sistema, ki ji ga v skladu z zakonom brezplačno daje na voljo ministrstvo za javne finance.

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

V skladu s členom 1(2) člena I^8 izredne vladne uredbe št. 119/2006 o nekaterih ukrepih, potrebnih za izvajanje nekaterih predpisov Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, odobrene s spremembami z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen, se lahko na podlagi člena 21 Uredbe (EU) št. 655/2014 v primeru zavrnitve izdaje naloga za zamrznitev pritožba zoper odločbo o zavrnitvi vloge za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov vloži pri sodišču, ki je hierarhično nad sodiščem, ki je izdalo odločbo.

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

V skladu s členom 623 zakonika o civilnem postopku izvršbo na podlagi katerega koli izvršilnega naslova, razen izvršilnih naslovov v zvezi s prihodki, dolgovanimi v konsolidirani splošni proračun, proračun Evropske unije ali proračun Evropske skupnosti za atomsko energijo, opravijo samo sodni izvršitelji, tudi če je s posebnimi zakoni določeno drugače.

Odločitev o predlogu, izvršitev ukrepa in razveljavitev ali odprava rubeža se izvedejo v skladu z določbami členov 954–959, ki se ustrezno uporabljajo (člen 971(1) zakonika o civilnem postopku).

Ukrep preventivnega rubeža izvede sodni izvršitelj v skladu s pravili iz tega zakonika o izvršbi, ki se ustrezno uporabljajo, pri čemer za to nista potrebna nikakršna odobritev ali dovoljenje (člen 955(1) zakonika o civilnem postopku).

V skladu s členom 652(1)(b) zakonika o civilnem postopku, razen če ni z zakonom določeno drugače, sodne odločbe in druge izvršilne naslove izvrši sodni izvršitelj, ki deluje na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, v primeru rubeža premičnega premoženja in neposredne izvršbe na premičnem premoženju, sodni izvršitelj, ki deluje na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, kjer ima stalno prebivališče ali sedež dolžnik, ali ki deluje na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, kjer se nahaja premoženje; če ima dolžnik stalno prebivališče ali sedež v tujini, je pristojen kateri koli sodni izvršitelj.

V skladu s členom 652(2) in (4) zakonika o civilnem postopku je za izvršbo, če je zarubljivo premično premoženje na območjih pristojnosti več pritožbenih sodišč, pristojen kateri koli sodni izvršitelj, povezan z enim od teh sodišč, tudi v zvezi z zarubljivim premoženjem na območjih pristojnosti drugih pritožbenih sodišč.

Če sodni izvršitelj, ki ga upnik prvotno pooblasti, ugotovi, da na območju njegove krajevne pristojnosti ni zarubljivega premoženja ali dohodkov, lahko upnik izvršilnemu sodišču predlaga, naj izvršbo nadaljuje z drugim sodnim izvršiteljem, pri čemer se ustrezno uporabljajo določbe člena 653(4).

V skladu s členom 7(b), (c) in (e) zakona št. 188/2000 o sodnih izvršiteljih sodni izvršitelj: vroča sodne in zunajsodne listine ter procesna pisanja in izvršuje ukrepe zavarovanja, ki jih odredi sodišče.

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

V skladu s členom 623 zakonika o civilnem postopku izvršbo na podlagi katerega koli izvršilnega naslova, razen izvršilnih naslovov v zvezi s prihodki, dolgovanimi v konsolidirani splošni proračun, proračun Evropske unije ali proračun Evropske skupnosti za atomsko energijo, opravijo samo sodni izvršitelji, tudi če je s posebnimi zakoni določeno drugače. Odločitev o predlogu, izvršitev ukrepa in razveljavitev ali odprava rubeža se izvedejo v skladu z določbami členov 954–959, ki se ustrezno uporabljajo (člen 971(1) zakonika o civilnem postopku). Ukrep preventivnega rubeža izvede sodni izvršitelj v skladu s pravili iz tega zakonika o izvršbi, ki se ustrezno uporabljajo, pri čemer za to nista potrebna nikakršna odobritev ali dovoljenje (člen 955(1) zakonika o civilnem postopku).

Sodni izvršitelj po prejemu predloga za izvršbo s sklepom poskrbi za evidentiranje predloga in odprtje spisa o izvršbi oziroma izda obrazložen sklep o zavrnitvi uvedbe izvršilnega postopka. Sklep se nemudoma vroči upniku. Če sodni izvršitelj zavrne uvedbo izvršilnega postopka, lahko upnik v 15 dneh od datuma vročitve sklepa vloži pritožbo pri izvršilnem sodišču (člen 665 zakonika o civilnem postopku).

V skladu s členom 7(e) zakona št. 188/2000 o sodnih izvršiteljih sodni izvršitelj izvede ukrepe zavarovanja, ki jih odredi sodišče.

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Sodne odločbe, ki so začasno izvršljive proti pologu varščine, ne bodo izvršene, dokler ne bo položena varščina (člen 678 zakonika o civilnem postopku).

Vsakdo, ki je osebno odgovoren, nosi tako odgovornost z vsem svojim sedanjim in prihodnjim premičnim ali nepremičnim premoženjem. To premoženje se uporabi kot skupno jamstvo za njegove upnike. Nezarubljivo premoženje se ne uporabi za tako jamstvo. Upniki, katerih terjatve so nastale v povezavi z določeno razdelitvijo premoženja, dovoljeno z zakonom, morajo najprej predlagati izvršbo na premoženju, ki sestavlja navedeno premoženjsko maso. Če to ne zadostuje za poravnavo terjatev, se lahko izvršba predlaga tudi na drugem dolžnikovem premoženju. Izvršbo na premoženju, ki je predmet zakonsko dovoljene razdelitve premoženja, namenjenega opravljanju poklicne dejavnosti, lahko predlagajo samo upniki, katerih terjatve so nastale v povezavi z zadevno poklicno dejavnostjo. Ti upniki ne bodo mogli predlagati izvršbe na drugem dolžnikovem premoženju. (člen 2324 zakonika o civilnem postopku)

Če sodni izvršitelj meni, da je to v interesu izvršbe, bo od dolžnika v skladu z zakonom zahteval, naj zagotovi pisna pojasnila v zvezi s svojimi dohodki in premoženjem, vključno s skupnim premoženjem v deljenem ali skupnem lastništvu, na katerem je mogoča izvršba, ter navede lokacijo premoženja, poleg tega lahko z namenom, da dolžnika prepriča, naj prostovoljno izpolni obveznost, opozori na posledice nadaljevanja izvršilnega postopka. Dolžnik bo vedno obveščen o ocenjenih stroških izvršbe. (člen 627(2) zakonika o civilnem postopku)

Dolžnik mora, sicer se mu naložijo sankcije, določene v členu 188(2), na zahtevo sodnega izvršitelja prijaviti vse premično in nepremično premoženje, vključno s skupnim premoženjem v deljenem ali skupnem lastništvu, ter navesti njegovo lokacijo in vse tekoče ali redne dohodke. (člen 647(2) zakonika o civilnem postopku)

O razdelitvi skupnega premoženja v deljenem ali skupnem lastništvu se lahko na zahtevo zadevne stranke odloči tudi v okviru postopka ugovora zoper izvršbo. (člen 712(4) zakonika o civilnem postopku)

Če je zadevna stranka z ugovorom zoper izvršbo predlagala razdelitev premoženja v skupnem lastništvu, bo sodišče o razdelitvi odločilo v skladu z zakonom. (člen 720(2) zakonika o civilnem postopku)

Izvršbo na premičnem premoženju, ki je predmet dovoljene razdelitve premoženja, namenjenega opravljanju poklicne dejavnosti, lahko predlagajo samo upniki, katerih terjatve so nastale v povezavi z zadevno poklicno dejavnostjo. Če premoženje ni vključeno v posamezno skupino poslovnih sredstev, vendar se vseeno uporablja za opravljanje poklica ali dejavnosti dolžnika, ki je fizična oseba, je lahko predmet izvršbe le, če ni drugega zarubljivega premoženja, in še to samo za preživninske obveznosti ali druge prednostne terjatve na premičnem premoženju. Če se dolžnik ukvarja s kmetijstvom, izvršba na takih poslovnih sredstvih ni mogoča, če so ta potrebna za nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti, in sicer kmetijski inventar, vključno z delovnimi živalmi, krmo za te živali in semeni za obdelovanje površin, razen če je tako premoženje zastavljeno kot jamstvo ali predmet prednostne terjatve. (člen 728 zakonika o civilnem postopku).

Kar zadeva izvršbo na imenskih računih (ki jih ima tretja oseba v imenu dolžnika ali dolžnik v imenu tretje osebe), obstajajo nekatera načelna pravila glede zastopanja in pooblastila za zastopanje, kot so opredeljena spodaj.

Člen 1295 zakonika o civilnem postopku določa, da lahko pooblastilo za zastopanje izhaja iz zakona, pravnega akta ali sodne odločbe, odvisno od primera.

V skladu s členom 1296 zakonika o civilnem postopku ima pogodba, ki jo je v okviru pooblastila za zastopanje v imenu zastopane stranke sklenil zastopnik, učinke neposredno med zastopano stranko in drugo pogodbeno stranko.

V skladu s členom 2021 zakonika o civilnem postopku in če ni dogovorjeno drugače, pooblaščenec, ki je izpolnil pooblastilo, ne odgovarja pooblastitelju v zvezi z izpolnitvijo obveznosti, ki so jih prevzele osebe/subjekti, s katerimi je bila sklenjena pogodba, razen če je pooblaščenec na datum sklenitve pogodbe z navedenimi osebami/subjekti vedel ali bi moral vedeti za njihovo insolventnost.

V skladu s členom 1309(1) zakonika o civilnem postopku pogodba, ki jo sklene oseba/subjekt, ki deluje v vlogi zastopnika, vendar nima pooblastila za zastopanje ali prekorači podeljeno pooblastilo, nima učinkov med zastopano stranko in tretjimi osebami.

V skladu s členom 1311 zakonika o civilnem postopku lahko v primerih, določenih v členu 1309, stranka, v imenu katere je bila pogodba sklenjena, pogodbo ratificira ob upoštevanju pravnih formalnosti za njeno veljavno sklenitev; tretja pogodbena stranka lahko z obvestilom odobri razumni rok za ratifikacijo, po izteku katerega pogodbe ni več mogoče ratificirati.

Vendar člen 1309(2) zakonika o civilnem postopku določa, da se zastopnik, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je tretja pogodbena stranka razumno menila, da ima pooblastilo za zastopanje in deluje v okviru podeljenega pooblastila, v razmerju do tretje pogodbene stranke ne more več sklicevati na neobstoj pooblastila za zastopanje.

V skladu s členom 1310 zakonika o civilnem postopku vsaka oseba ali subjekt, ki sklene pogodbo kot zastopnik, ne da bi bil za to pooblaščen, ali pri tem prekorači meje podeljenega pooblastila, nosi odgovornost za škodo, povzročeno tretji pogodbeni stranki, ki je v dobri veri menila, da je sklenitev pogodbe veljavna.

V skladu s členom 1297 zakonika o civilnem postopku je pogodba, ki jo je zastopnik sklenil v okviru podeljenega pooblastila, vendar tretja pogodbena stranka ni vedela in ni mogla vedeti, da je zastopnik deloval v tej vlogi, zavezujoča samo za zastopnika in tretjo osebo, razen če ni z zakonom določeno drugače; vendar če zastopnik ob sklenitvi pogodbe s tretjo osebo v imenu podjetja in v okviru podeljenega pooblastila trdi, da je lastnik tega podjetja, in tretja oseba nato odkrije identiteto pravega lastnika, lahko tretja oseba tudi zoper pravega lastnika uveljavlja pravice, pridobljene zoper zastopnika.

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Člen 729 Omejitve izvršbe na denarnih dohodkih na podlagi zakonika o civilnem postopku

(1) Izvršba se lahko opravi na plačah in drugih rednih dohodkih, pokojninah, dodeljenih v okviru sistemov socialnega zavarovanja, in drugih zneskih, ki se dolžniku redno izplačujejo kot sredstva za preživljanje: (a) do polovice neto mesečnega dohodka v primeru zneskov, dolgovanih iz naslova preživninske obveznosti ali otroškega dodatka; (b) do tretjine neto mesečnega dohodka v primeru vseh drugih dolgov.

(2) Če se več sklepov o izvršbi nanaša na iste zneske, skupna izvršba ne sme presegati polovice dolžnikovega mesečnega dohodka, ne glede na vrsto terjatve, razen če ni z zakonom določeno drugače.

(3) Če so plače ali drugi zneski, ki se dolžniku redno izplačujejo kot sredstva za preživljanje, nižji od minimalne plače v gospodarstvu, se lahko izvršba na njih opravi samo v zvezi z zneskom, za katerega presegajo polovico navedene minimalne plače.

(4) Nadomestila za začasno nezmožnost za delo, nadomestila, odobrena zaposlenim v primeru odpovedi individualne pogodbe o zaposlitvi na podlagi morebitnih pravnih določb, in zneski za brezposelne v skladu z zakonom so lahko predmet izvršbe samo za zneske, dolgovane iz naslova preživninske obveznosti in odškodnine za škodo, povzročeno s smrtjo ali osebno poškodbo, razen če ni z zakonom določeno drugače.

(5) Izvršba na pravicah do dajatev iz odstavka 4 je dopustna do polovice njihovega zneska.

(6) Zneski, zadržani v skladu z določbami iz odstavkov 1 do 4, se sprostijo ali razdelijo v skladu s členom 864 in naslednjimi.

(7) Državna nadomestila, otroški dodatek, dodatek za nego bolnih otrok, materinski dodatek, dodatek v primeru smrti, državne štipendije, dnevnice in kakršni koli drugi posebni dodatki, določeni z zakonom, ne smejo biti predmet izvršbe za nobeno vrsto dolga.

Člen 970 Predmet preventivnega rubeža na podlagi zakonika o civilnem postopku

Predmet preventivnega rubeža so lahko denarni zneski, vrednostni papirji in drugo zarubljivo neopredmeteno premično premoženje, ki jih dolžniku dolguje tretja oseba ali ki mu jih bo tretja oseba na podlagi obstoječih pravnih razmerij dolgovala v prihodnosti, ob upoštevanju pogojev iz člena 953.

Člen 631(1) zakonika o civilnem postopku

Izvršba se lahko začne zoper katero koli fizično ali pravno osebo javnega ali zasebnega prava, razen zoper osebe, ki v skladu z zakonom uživajo imuniteto pred izvršbo.

Člen 781(2) in (5) zakonika o civilnem postopku

V primeru rubeža denarnih zneskov na bančnih računih so lahko predmet rubeža tako dobroimetje na navedenih računih kot tudi prihodnja vplačila nanje v okviru meja, določenih v členu 729, če je to ustrezno.

Iz izvršbe so izključeni:

(a) zneski, ki so namenjeni za posebne namene, določene z zakonom, in v zvezi s katerimi dolžnik nima pravice do razpolaganja;

(b) zneski, ki predstavljajo nevračljiva sredstva ali sredstva, prejeta od nacionalnih ali mednarodnih institucij ali organizacij za nekatere programe ali projekte;

(c) zneski v zvezi s prihodnjimi plačami v obdobju treh mesecev od datuma uvedbe rubeža. Če je v zvezi z istim računom odrejenih več rubežev, se trimesečno obdobje, v katerem je mogoče izvesti plačila, povezana s prihodnjimi plačami, izračuna samo enkrat od datuma uvedbe prvega rubeža.

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Se ne uporablja (brezpredmetno).

Na podlagi pogodbenih razmerij med bankami in strankami ter posebne bančne zakonodaje je uvedba ukrepov zavarovanja, ki vplivajo na račune strank, transakcija, za katero banke zaračunajo pristojbino za rubež (za ukrepe zavarovanja in ukrepe izvršbe na računih strank). Pristojbina se določi ob uvedbi rubeža, vendar pa se v primeru zamrznitve računa (ki je predmet Uredbe) pristojbina v praksi stranki ne zaračuna.

Razlog za to je, da se pristojbina dejansko zaračuna, ko so denarni zneski evidentirani pri sodiščih/davčnih organih, tj. ob prenosu zarubljenih zneskov. Vendar je namen Uredbe zamrzniti znesek in ne izvesti njegovo plačilo. Namen Uredbe ni izvršljivi rubež.

Posledično se v primeru ukrepov zavarovanja (kot je evropski nalog za zamrznitev bančnih računov), kjer se dejansko ne opravi noben „končni korak“ (sprostitev), ampak samo zamrznitev, ki jo banka opravi po prejemu dokumentacije organa, ki je odredil izvedbo zadevnega ukrepa, pristojbina v praksi stranki ne zaračuna.

Se ne uporablja.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Sodni izvršitelji za uradno obveščanje in vročanje procesnih pisanj zaračunavajo pristojbino v višini od najmanj 20 RON do največ 400 RON (glej točko 1 Priloge I k sklepu št. 2550/C/14.11.2006 ministra za pravosodje o odobritvi najnižjih in najvišjih pristojbin za storitve, ki jih opravljajo sodni izvršitelji).

Sodni izvršitelji za izvršitev nalogov za zamrznitev bančnih računov zaračunavajo pristojbino v višini od najmanj 100 RON do največ 1 200 RON za dolžnike, ki so fizične osebe, in 2 200 RON za dolžnike, ki so pravne osebe (glej točko 10 Priloge I k sklepu št. 2550/C/14.11.2006 ministra za pravosodje o odobritvi najnižjih in najvišjih pristojbin za storitve, ki jih opravljajo sodni izvršitelji).

Pristojbine, ki jih zaračunavajo sodni izvršitelji, so objavljene na spletišču zveze sodnih izvršiteljev v razdelku „Zakonodajni okvir“, Sklepi, Sklep št. 2550 z dne 14. novembra 2006 o odobritvi najnižjih in najvišjih pristojbin za storitve, ki jih opravljajo sodni izvršitelji https://www.executori.ro/CadruLegislativ.aspx.

Pristojbine se zaračunavajo za storitve, ki jih opravljajo sodni izvršitelji v Romuniji.

V zvezi s kolkovinami glej informacije pod točko (n).

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Po splošnem pravu za preventivne rubeže ne velja prednostni vrstni red, obstaja pa prednostni vrstni red terjatev, katerih zavarovanje se zahteva, odvisno od vrste terjatve.

Člen 865 Splošna prednostna razvrstitev terjatev na podlagi zakonika o civilnem postopku

(1) Če je izvršbo predlagalo več upnikov ali če so pred sprostitvijo ali razdelitvijo zneska, ki izhaja iz izvršbe, tudi drugi upniki predložili svoje izvršilne naslove, sodni izvršitelj razdelitev zneska opravi po naslednjem prednostnem vrstnem redu, razen če ni z zakonom določeno drugače:

  1. terjatve, ki predstavljajo sodne stroške, za ukrepe zavarovanja ali izvršbo, za ohranitev premoženja, katerega cena se razdeli, vse druge stroške, ki nastanejo v skupnem interesu upnikov, in terjatve do dolžnika v zvezi z izdatki, nastalimi zaradi izpolnjevanja pogojev ali formalnosti, ki jih zakon določa za pridobitev pravice do dodeljenega premoženja in njegov vpis v javni register;
  2. pogrebni stroški dolžnika, odvisno od konkretnih okoliščin;
  3. terjatve, ki predstavljajo plače in druge enakovredne dolgove, pokojnine, zneske, dolgovane brezposelnim, v skladu z zakonom, podporo za vzdrževanje ter varstvo in vzgojo otrok, materinstvo, začasno nezmožnost za delo, preprečevanje bolezni, okrevanje ali krepitev zdravja, dodatek v primeru smrti, dodeljene v okviru sistemov socialnega zavarovanja, ter terjatve, ki predstavljajo obveznost plačila odškodnine zaradi smrti ali škode za telesno celovitost ali zdravje;
  4. terjatve, ki izhajajo iz zakonske preživninske obveznosti, otroških dodatkov ali obveznosti plačila drugih rednih zneskov, namenjenih zagotovitvi sredstev za preživljanje;
  5. davčne terjatve iz naslova davkov, pristojbin, prispevkov in drugih zneskov, določenih z zakonom, dolgovanih v državni proračun, proračun državnih sistemov socialnega zavarovanja, lokalne proračune ali proračune posebnih skladov;
  6. terjatve, ki izhajajo iz posojil, ki jih je odobrila država;
  7. terjatve iz naslova odškodnine za škodo, s kaznivim dejanjem povzročeno na javni lastnini;
  8. terjatve, ki izhajajo iz bančnih posojil, dobav proizvodov, opravljanja storitev ali izvedbe del, pa tudi iz najema ali zakupa;
  9. terjatve v obliki glob, ki jih je treba plačati v državni proračun ali lokalne proračune;
  10. druge terjatve.

(2) Določbe v zvezi zakonsko subrogacijo se še naprej uporabljajo v korist katere koli stranke, ki plača katero koli od terjatev iz odstavka 1.

(3) Pri terjatvah, ki imajo enako prednostno razvrstitev, se dobljeni znesek razdeli med upnike sorazmerno z vsako terjatvijo, razen če ni z zakonom določeno drugače.

Člen 866 Prijava terjatev države

  1. V 15 dneh od začetka izvršilnega postopka lahko v skladu z zakonom vsak upnik od države ali lokalnih upravnih organov zahteva, da prijavijo svoje morebitne prednostne terjatve. Taka zahteva se vpiše v javne registre samo, če je predloženo dokazilo o obvestitvi lokalnih davčnih organov.
  2. Država ali zadevni lokalni upravni organ mora v 30 dneh od obvestila prijaviti in vpisati znesek svoje terjatve.
  3. Neupoštevanje obveznosti iz odstavka 1 povzroči izgubo prednosti pred upniki, ki so zahtevali prijavo.

Člen 867 Razvrstitev zavarovanih terjatev

Če obstajajo upniki, ki imajo na prodanem premoženju zastavne, hipotekarne ali druge zavarovane prednostne pravice pod pogoji, določenimi z zakonom, bodo pri razdelitvi zneska iz prodaje premoženja njihove terjatve poplačane pred terjatvami iz člena 865(1)(c).

Člen 868 Razvrstitev stranskih terjatev

Pri obrestih in kaznih ali drugih terjatvah, ki so stranske glavni terjatvi, se upošteva razvrstitev glavne terjatve.

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

V skladu s členom 1(3) in (4) člena I^8 izredne vladne uredbe št. 119/2006 o nekaterih ukrepih, potrebnih za izvajanje nekaterih predpisov Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, odobrene s spremembami z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen, je za pravna sredstva iz člena 33(1) Uredbe (EU) št. 655/2014 pristojno sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem, ki je izdalo odločbo o odobritvi vloge za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov.

Pravna sredstva zoper izvršitev naloga za zamrznitev bančnih računov iz člena 34 Uredbe št. 655/2014 spadajo v pristojnost izvršilnega sodišča.

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

V skladu s členom 1( ) člena I^8 izredne vladne uredbe št. 119/2006 o nekaterih ukrepih, potrebnih za izvajanje nekaterih predpisov Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, odobrene s spremembami z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen, pritožbe iz člena 37 Uredbe (EU) št. 655/2014 spadajo v pristojnost sodišča, ki je hierarhično nad sodiščem iz odstavkov 3 in 4 tega člena, tj. sodišča, ki je hierarhično nad sodiščem iz člena 35 iste uredbe. Pritožbe je treba vložiti v 30 dneh od izdaje sodbe, razen če ni z zakonom določeno drugače.

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

V skladu s členom 11(1)(b) izredne vladne uredbe št. 80/2013 o kolkovinah, kakor je bila spremenjena, so takse, ki se zaračunavajo za različne vloge, naslednje:

  • za vloge za ukrepe zavarovanja – 100 RON;
  • za vloge za ukrepe zavarovanja v zvezi z ladjami ali zrakoplovi – 1 000 RON;
  • za vloge za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, vložene v skladu z Uredbo (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah – 100 RON.

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Romunija ne sprejema drugega jezika kot romunščino (člen 128(1) ustave in člen 14(1) zakona št. 304/2004 o organizaciji sodstva, ponovno objavljen, kakor je bil spremenjen).

Zadnja posodobitev: 25/04/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.