Vročanje pisanj (prenovitev)

Člen 3(1) – organi za pošiljanje

Organ za pošiljanje sodnih pisanj je sodišče, ki vroča pisanje (člen 1069(1), točka (1), zakonika o civilnem postopku (ZPO)).

Organ za pošiljanje izvensodnih pisanj je okrajno sodišče (Amtsgericht) okrožja, v katerem ima vročevalec pisanja stalno ali običajno prebivališče; za notarske listine je ta organ tudi okrajno sodišče okrožja, v katerem je pisarna notarja, ki listine overi; pri pravnih osebah se namesto stalnega ali običajnega prebivališča upošteva njihov sedež; deželne vlade lahko izdajo odredbo, s katero enemu okrajnemu sodišču naložijo naloge organa za pošiljanje v imenu okrajnih sodišč več okrožij (člen 1069(1), točka (2), ZPO).

Kliknite spodnjo povezavo za prikaz vseh pristojnih organov v zvezi s tem členom.
Seznam pristojnih organov

Člen 3(2) – organi za sprejem

V skladu s členom 3(2) Uredbe (EU) 2020/1784 je pristojni organ za sprejem okrajno sodišče, v okrožju katerega se vroča pisanje. Deželne vlade lahko izdajo odredbo, s katero enemu okrajnemu sodišču naložijo naloge organa za sprejem v imenu okrajnih sodišč več okrožij.

Kliknite spodnjo povezavo za prikaz vseh pristojnih organov v zvezi s tem členom.
Seznam pristojnih organov

Člen 3(4)(c) – razpoložljivi načini sprejemanja pisanj

V skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) 2020/1784 so na voljo naslednja sredstva za prejemanje dokumentov: prejem po pošti, zasebni kurirski službi ali faksu.

Druga sporočila se lahko sprejmejo tudi po telefonu ali e-pošti.

Člen 3(4)(d) – jeziki, v katerih se lahko izpolni standardni obrazec iz Priloge I

brazci v Prilogi I k Uredbi (EU) 2020/1784 se lahko izpolnijo v nemščini ali angleščini (člen 1070 ZPO).

Člen 4 – Osrednji organ

Funkcije osrednjega organa se izvajajo predvsem na deželni ravni.

Vsaka dežela ima svoj osrednji organ in deželna vlada določi, kateri organ bo opravljal to funkcijo na njenem ozemlju (člen 1069(3) ZPO). V večini primerov je osrednji organ dežele njen pravosodni organ, višje deželno sodišče ali okrajno sodišče.

Poleg 16 osrednjih organov na deželni ravni obstaja en osrednji organ na zvezni ravni – zvezni urad za pravosodje (Bundesamt für Justiz). Zvezni osrednji organ zagotavlja podporo pristojnim organom v deželah (člen 1069(4) ZPO) in sprejema zaprosila za vročanje v zvezi s tožbami proti Zvezni republiki Nemčiji.

Kliknite spodnjo povezavo za prikaz vseh pristojnih organov v zvezi s tem členom.
Seznam pristojnih organov

Člen 7 – Pomoč pri poizvedbah o naslovu

V skladu s členom 7(1), točka (c), Nemčija zagotavlja ustrezne informacije o tem, kako najti naslove oseb, prek portala e-pravosodje. Tako imajo v skladu s členom 44 nemškega zveznega zakona o registraciji prebivalstva (Bundesmeldegesetz, BMG) tuji javni organi in tuje fizične osebe pravico pridobiti skrajšani izpisek iz registra (einfache Melderegisterauskunft) o določeni osebi od nemških organov za registracijo, brez obveznosti obrazložitve take prošnje.

Skrajšani izpisek iz registra vsebuje:

• priimek,
• imena, pri čemer se navede ime, ki se običajno uporablja,
• doktorski naziv,
• trenutni naslovi in
• če je oseba že pokojna, navedbo o tem.

Prošnjo je treba nasloviti na pristojni registracijski organ. Praviloma bo to lokalni matični urad (Bürgeramt) v občini, mestu ali kraju, kjer se domneva, da oseba prebiva. Vse več občin ponuja možnost pridobitve teh informacij elektronsko prek spleta.

Za izpisek iz registra je treba plačati takso. Višina takse je odvisna od dežele.

Izpisek iz registra se lahko izda le, če je mogoče iskano osebo natančno opredeliti na podlagi podatkov, ki jih predloži organ prosilec. To velja tudi, ko se zaprosi za dostop do podatkov v zvezi z veliko osebami, kar je teoretično mogoče. „Seznama morebitnih zadetkov“ torej ni mogoče poslati. Poleg tega mora oseba ali organ, ki zaprosi za informacije, navesti, da podatkov ne bo uporabil za oglaševanje ali trgovanje z naslovi.

Izpisek iz registra se ne sme izdati, če je bila v zvezi z navedeno osebo v register vpisana prepoved razkritja v skladu s členom 51 BMG ali pogojno obvestilo o nerazkritju v skladu s členom 52 BMG ter če kršitve zaščitenih interesov ni mogoče izključiti.

V okviru dejavnosti, ki v celoti ali delno spadajo na področje uporabe prava EU, se lahko podatki, ki presegajo tako področje uporabe, na podlagi člena 35 BMG pošljejo javnim organom v drugih državah članicah Evropske unije, javnim organom v drugih državah pogodbenicah Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, institucijam in organom Evropske unije ali institucijam in organom Evropske skupnosti za atomsko energijo, kolikor je to potrebno za izpolnitev nalog organa prosilca.

V skladu s členom 7(2), točka (c), bodo nemški organi za sprejem zagotovili naslednjo pomoč:

če naslovnik ne prebiva na naslovu, navedenem na zaprosilu za vročitev, bo nemški organ za sprejem po navadi poskušal ugotoviti trenutni naslov naslovnika. To ne velja zgolj v primerih, ko se naslovnik preseli, ampak tudi če je naslov na zaprosilu za vročitev nepopoln ali nepravilen. Vendar pa organ za sprejem te storitve opravlja prostovoljno in jih ni dolžan opravljati.

Člen 8 – Pošiljanje pisanj

Obrazec A v Prilogi I (zaprosilo) se lahko izpolni v nemščini ali angleščini (člen 1070 ZPO).

Člen 12 – Zavrnitev sprejema pisanja

Ne.

Člen 13 – Dan vročitve

Po nemškem pravu v zvezi s prosilcem iz tretjega stavka člena 12(5) in iz člena 13(2) Uredbe (EU) 2020/1784 natančen datum vročitve redko vpliva na izračun rokov, saj običajno zadošča, da je pisanje v roku vloženo pri sodišču, če se vroči takoj (člen 167 ZPO). Če je v posameznem primeru pomemben natančen datum vročitve, se uporabi člen 222 ZPO v povezavi s členom 187 in naslednjimi nemškega civilnega zakonika.

Člen 14 – Potrdilo o vročanju in izvod vročenega pisanja

Obrazec K v Prilogi I (potrdila o vročitvi pisanj) se lahko izpolni v nemščini ali angleščini.

Člen 15 – Stroški vročanja

Stroški sodnega izvršitelja za vročanje pisanj iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2020/1784 so odvisni od okoliščin posameznega primera. Načeloma lahko stroški znašajo do 37,25 EUR, čemur se prištejejo izdatki za izdelavo kopij ali taksa za overitev kopij. Natančni stroški so za posamezne primere določeni v zakonu o stroških sodnih izvršiteljev (Gerichtsvollzieherkostengesetz, GvKostG), zlasti na seznamu stroškov iz tega zakona.

Člen 17 – Vročanje prek diplomatskih predstavnikov ali konzularnih funkcionarjev

Na ozemlju Zvezne republike Nemčije vročanje sodnih pisanj prek diplomatskih ali konzularnih misij v skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) 2020/1784 ni dovoljeno, razen če je naslovnik vročanja državljan države pošiljanja (člen 1067(2) ZPO).

Člen 19 – Elektronsko vročanje

Še ni določeno.

Člen 20 – Neposredno vročanje

V skladu s členom 20 Uredbe se sodna pisanja lahko vročajo neposredno na ozemlju Zvezne republike Nemčije, če nemško pravo o civilnem postopku neposredno vročanje izrecno dovoljuje.

Sodna pisanja lahko na primer vključujejo sodbe, ne pa vlog. Vročanje slednjih ureja člen 21 Uredbe. Neposredno vročanje se izvede na pobudo strank (člen 191 ZPO); izvede ga sodni izvršitelj (člen 192 ZPO).

To omogoča na primer vročitev sodbe prek sodnega izvršitelja za namen izvršbe v skladu s členom 750(1) ZPO, vročitev nadaljnjih izvršilnih naslovov iz člena 794 ZPO, vročitev sklepov o rubežu v skladu s členom 922(2) ZPO ali začasnih ukrepov v skladu s členoma 936 in 922 ZPO.

Člen 22 – Primeri, ko se toženec ne spusti v postopek

Nemška sodišča lahko odločajo o sporu pod pogoji, določenimi v členu 22(2) Uredbe (EU) 2020/1784, če je bilo pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vročeno z javnim obvestilom v Zvezni republiki Nemčiji v skladu s členom 185 ZPO.

Nobenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje v smislu člena 22(4) Uredbe (EU) 2020/1784 ni mogoče obravnavati več kot eno leto po poteku roka (člen 234(3) ZPO).

Člen 29 – Razmerje do sporazumov ali dogovorov med državami članicami

Zvezna republika Nemčija in Republika Avstrija še vedno uporabljata sporazum, ki sta ga njuni vladi sklenili 6. junija 1959 o nadaljnji poenostavitvi pravnega prometa v skladu s Haaško konvencijo z dne 1. marca 1954 (objavljen v avstrijskem zveznem uradnem listu (BGBl.) št. 27/1960 in nemškem zveznem uradnem listu (BGBl.) št. 1959 II, str. 1523).

Člen 33(2) – obvestilo o zgodnji uporabi decentraliziranega sistema IT

Ni relevantno.