Pridobivanje dokazov prek videokonference

Na vseh krajih, kjer je videokonferenčna oprema, ki je v lasti ministrstva za pravosodje, je en uslužbenec pristojen za skrb zanjo. Ta oseba lahko upravlja videokonferenčno opremo in izvaja manjše prilagoditve nastavitev. Vsa videokonferenčna oprema je povezana s centralno enoto v oddelku za informacijsko tehnologijo na zveznem ministrstvu za pravosodje (Bundesministerium für Justiz – BMJ). Od tam lahko administratorji IT nastavljajo videokonferenčne sisteme po vsej Avstriji.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V Avstriji sta mogoči in dovoljeni obe vrsti pridobivanja dokazov prek videokonference. V avstrijskem civilnem procesnem pravu so pravdni postopki urejeni z zakonom o civilnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO), nepravdni postopki pa z zakonom o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz – AußStrG). Določbe v zvezi s pridobivanjem dokazov so vključene v ZPO (členi 266 do 389) in AußStrG (členi 16, 20 in 31 do 35, z delnim sklicevanjem na ZPO) ter v posamezne določbe, s katerimi so urejene posebne vrste postopkov, kot je člen 85 o dolžnosti sodelovanja v postopku ugotavljanja očetovstva. Ustrezni nacionalni postopki in pravna pravila so podrobno opisani v odgovorih na naslednja vprašanja in informativnem listu „Pridobivanje dokazov – Avstrija“.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V skladu s členom 277 ZPO (pravdni postopek) in členom 35 AußStrG v povezavi s členom 277 ZPO (nepravdni postopek) se lahko videokonferenca uporabi za pridobivanje dokazov, torej tudi za zaslišanje strank in prič ter za pričanje izvedencev.

Člen 3 prvega zveznega zakona o spremljevalnih ukrepih zaradi COVID-19 v pravosodju (1. COVID-19-Justiz-Begleitgesetz) (Zvezni uradni list (BGBl.) I 16/2020, kot je bil spremenjen z BGBl. I 224/2022) v civilnem postopku prvič omogoča, da se ustne obravnave in zaslišanja izvedejo brez fizične navzočnosti strank ali njihovih zastopnikov z uporabo ustrezne komunikacijske tehnologije za prenos zvoka in slike, če se stranke s tem strinjajo. Ta določba omogoča tudi, da se taka tehnologija uporabi za pridobivanje dokazov med ustnimi obravnavami ali zunaj njih, tudi če pogoji iz člena 277 ZPO niso izpolnjeni, in za to, da se osebam, ki bi se morale udeležiti obravnave, omogoči, da sodelujejo na njej.

Ta določba je bila uvedena v odziv na pandemijo, njen cilj pa je bil, da se na ustnih obravnavah medosebni stiki zmanjšajo samo na nujno potrebne in preprečijo neposredni stiki med osebami, ki se drugače ne bi srečale.

Prvi zvezni zakon o spremljevalnih ukrepih zaradi COVID-19 v pravosodju (BGBl. I 16/2020, kot je bil spremenjen z BGBl. I 224/2022) je prenehal veljati 30. junija 2023.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

V skladu s členom 277 ZPO (pravdni postopek) in členom 35 AußStrG v povezavi s členom 277 ZPO (nepravdni postopek) se videokonferenca lahko uporabi za pridobivanje dokazov. Vendar lahko njeno uporabo preprečujejo dejanske ovire, na primer pri pridobivanju dokazov z listinami ali ogledom.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Vsaka oseba lahko prejme vabilo sodišča, ki je pristojno na območju njenega prebivališča in na katerem se opravi zaslišanje prek videokonference. V Avstriji so vsa sodišča, državna tožilstva in zapori opremljeni z vsaj enim videokonferenčnim sistemom.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Avstrijsko pravo ne vsebuje splošnih določb o varstvu podatkov pri snemanju zaslišanj v civilnih zadevah, ki potekajo prek videokonference, zato je za snemanje potrebno soglasje vseh oseb, vključenih v videokonferenco. To se nanaša na posredno pridobivanje dokazov, ki ga je treba na podlagi člena 12(2) Uredbe (EU) 2020/1783 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Uredba) opraviti v skladu s pravom zaprošene države.

Vendar je treba zaprosilo za neposredno pridobivanje dokazov izvršiti v skladu s pravom države, ki je zaprosila (člen 19(8) Uredbe). Če je v navedenem pravu predvideno snemanje videokonferenc brez soglasja zadevnih oseb, je to dopustno tudi s stališča Avstrije.

Načeloma je mogoče zaslišanja, ki potekajo prek videokonference, snemati z vsemi videokonferenčnimi sistemi. Na krajih, kjer se sodni postopki običajno snemajo (na številnih kazenskih sodiščih), se lahko obstoječa tehnična oprema uporabi za snemanje zaslišanja, ki poteka prek videokonference. S preprosto namestitvijo ustreznega nosilca posnetkov se lahko zaslišanje snema tudi na vseh drugih krajih.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

(a) Na podlagi člena 12(2) Uredbe je treba dokaze pridobivati v skladu s pravom zaprošene države. Zaslišanje mora torej potekati v nemškem jeziku (na nekaterih avstrijskih sodiščih je dovoljena tudi uporaba hrvaškega, slovenskega ali madžarskega jezika). Sodišče, ki je zaprosilo, lahko v okviru posebnega postopka za izvršitev zaprosila za pridobivanje dokazov zaprosi za uporabo svojega uradnega jezika (ali katerega koli drugega jezika). Vendar lahko zaprošeno sodišče to zavrne, na primer če to zaradi večjih praktičnih težav ni mogoče (člen 12(3) Uredbe).

(b) Na podlagi člena 19(8) Uredbe mora sodišče, ki je zaprosilo, neposredno pridobivanje dokazov opraviti v skladu s pravom svoje države članice, torej v enem od uradnih jezikov, ki jih dopušča navedeno pravo. Vendar lahko Avstrija kot zaprošena država članica na podlagi člena 19(4) kot pogoj za pridobivanje dokazov določi uporabo svojega jezika.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Pri posrednem pridobivanju dokazov je ne glede na morebitno povračilo v skladu s členom 22(2) Uredbe za zagotovitev tolmačev najprej odgovorno zaprošeno sodišče. Vendar morata zadevni sodišči (tako kot na drugih področjih) konstruktivno sodelovati.

Pri neposrednem pridobivanju dokazov na podlagi člena 20 Uredbe je za zagotovitev tolmačev najprej odgovorno sodišče, ki je zaprosilo. Vendar člen 20(2) določa obveznost zaprošene države članice, da zagotovi pomoč.

Odločitev, iz katere države morajo biti tolmači in kje bodo prisotni, je treba sprejeti na podlagi tega, kaj je primerno v posamezni zadevi.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Oseba se na zaslišanje, ki poteka prek videokonference v Avstriji, povabi enako in ob upoštevanju enakih rokov za obvestilo, kot če bi bila pozvana na sodišče, ki obravnava zadevo.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Pri uporabi videokonference prek internetnega protokola (IP) stroški ne nastanejo. Pri videokonferenci prek povezave ISDN klicateljem nastanejo enaki stroški kot pri telefonskem klicu. Ti stroški se razlikujejo glede na kraj klicane naprave.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Za to je najprej odgovorno sodišče, ki je zaprosilo, ki mora upoštevati člen 19(2) Uredbe in ki praviloma sámo povabi zadevne osebe k udeležbi na videokonferenci. Če avstrijski osrednji organ ali avstrijsko sodišče med pripravo ali neposrednim pridobivanjem dokazov opazi, da bi bil lahko kršen člen 19(2) Uredbe, mora v sodelovanju s sodiščem, ki je zaprosilo, ustrezno zagotoviti upoštevanje te določbe. Uslužbenci na avstrijskih sodiščih so usposobljeni za uporabo Uredbe (EU) 2020/1783, prek intraneta ministrstva za pravosodje pa imajo tudi dostop do evropskega „Priročnika o uporabi videokonferenc v čezmejnih sodnih postopkih“.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Istovetnost osebe se preveri na podlagi dokumenta s fotografijo. Istovetnost osebe se preverja tudi v okviru zaslišanja (člen 340(1) ZPO).

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Določbe o izrekanju prisege za stranke so vključene v člena 377 in 379 ZPO, za priče pa v člene 336 do 338 ZPO.

Obveznost prisege velja za stranke in priče. Medtem ko strank ni mogoče pravno prisiliti k prisegi, so lahko priče kaznovane, če jo neupravičeno odklonijo (člena 325 in 326 ZPO; kazni so enake kot za odklonitev pričanja in vključujejo globe ali do šesttedensko zaporno kazen).

V skladu s členom 288(2) kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch – StGB) se kriva izpovedba ali kriva potrditev pod prisego ali sicer kriva prisega, določena v ustrezni zakonodaji, kaznuje z zaporno kaznijo od šestih mesecev do petih let.

Kriva izpovedba stranke v postopku, ki ni prisegla, se ne šteje za kaznivo dejanje. Vendar pa se lahko priča, ki ni prisegla, v primeru krive izpovedbe kaznuje z zaporno kaznijo do treh let (člen 288(1) StGB).

V skladu s členom XL uvodnega zakona k zakonu o civilnem postopku (Einführungsgesetz zur Zivilprozessordnung – EGZPO) je treba upoštevati določbe zakona z dne 3. maja 1868, Cesarski uradni list (RGBl.) št. 33 (Besedilo prisege in druge formalnosti) (glej https://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rgb&datum=18680004&seite=00000067).

V skladu s členoma 336(1) in 377(1) ZPO osebe, ki so že bile obsojene zaradi krive izpovedbe, ali ki še niso dopolnile 14 let, ali ki zaradi nezrelosti ali motnje v duševnem razvoju ne razumejo zadostno narave in pomena prisege, ne morejo priseči in jih torej ni mogoče zapriseči.

Uporaba zgoraj navedenih določb v zvezi z zaslišanjem priče ali stranke pod prisego je izključena v zadevah na podlagi zakona o nepravdnem postopku (člen 35 AußStrG).

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Na vseh krajih, kjer je videokonferenčna oprema, ki je v lasti ministrstva za pravosodje, je en uslužbenec pristojen za skrb zanjo. Ta oseba zna upravljati videokonferenčno opremo in opraviti manjše prilagoditve nastavitev. Vsa videokonferenčna oprema je povezana s centralno enoto v oddelku za informacijsko tehnologijo na zveznem ministrstvu za pravosodje. Od tam lahko administratorji IT nastavljajo videokonferenčne sisteme po vsej Avstriji.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Od sodišča, ki je zaprosilo, se zahtevajo naslednji podatki:

• naslov IP in/ali številka ISDN s klicno številko države;
• ime, telefonska številka in e-naslov uslužbenca pri sodišču, ki je zaprosilo, ki je odgovoren za tehnične vidike opreme za komuniciranje na daljavo.