Pridobivanje dokazov prek videokonference

Hrvaška
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Zakon o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške), št. 53/91, 91/92, 58/93, 112/99, 88/01, 117/03, 88/05, 02/07, 84/08, 123/08, 57/11, 148/11, 25/13, 89/14, 70/19 in 80/22; v nadaljnjem besedilu: ZPP) določa metodo, po kateri se v civilnih zadevah pridobivajo dokazi na daljavo. V skladu s členom 115(3) ZPP lahko sodišče odredi, da se posamezni dokazi pridobijo na daljavo z uporabo ustreznih avdiovizualnih naprav in tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo. Člen 115(5) ZPP določa, da sodišče o pridobivanju posameznega dokaza na daljavo odloči po tem, ko od strank in drugih udeležencev, ki se udeležijo zaslišanja, ki bo potekalo na daljavo, pridobi stališča o zadevi.

Pogoje za pridobivanje dokazov z uporabo avdiovizualnih naprav in tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo podrobneje določa pravilnik, ki ga izda minister, pristojen za pravosodne zadeve. Dokazi se lahko pridobivajo prek videokonference ob sodelovanju sodišča, ko minister, pristojen za pravosodne zadeve, s sklepom določi, da so posamezna zadevna sodišča izpolnila tehnične zahteve za zvočno snemanje zaslišanja.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Glede na to, da pravilnik o pogojih za pridobivanje dokazov z uporabo avdiovizualnih naprav in tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo še ni bil izdan, morebitne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference, še niso znane. Vendar v skladu z določbami ZPP ni omejitev v zvezi z osebami (priče, izvedenci in stranke), ki lahko pričajo, njihovo pričanje pa velja za dokazno sredstvo v civilnih postopkih.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

ZPP ne določa nobenih splošnih omejitev glede vrste dokazov, ki se lahko uporabijo za dokazovanje nekaterih dejstev, ki so ključna za vsebinsko odločanje o zadevi. V skladu s členom 115 lahko sodišče odredi, da zaslišanje poteka na daljavo z uporabo ustreznih avdiovizualnih naprav in tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo ali da se posamezni dokazi pridobijo na enak način. Vendar v skladu s členom 115(5) ZPP o tem, ali poteka zaslišanje na daljavo ali se dokazi pridobivajo na daljavo, odloči sodišče po tem, ko od strank in drugih udeležencev, ki se udeležijo zaslišanja, ki poteka na daljavo, prejme stališča o zadevi. Zato sodišče v vsaki posamezni zadevi odloči, ali se lahko dokazi pridobivajo na navedeni način ali pa obstajajo omejitve, ki preprečujejo tako pridobivanje dokazov.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Ker pravilnik o pogojih za pridobivanje dokazov z uporabo avdiovizualnih naprav in tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo še ni bil izdan, ni mogoče odgovoriti na vprašanje o omejitvah glede kraja, kjer je oseba lahko zaslišana prek videokonference.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Ker pravilnik o pogojih za pridobivanje dokazov z uporabo avdiovizualnih naprav in tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo še ni bil izdan, na to vprašanje ni mogoče odgovoriti.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Stranke in drugi udeleženci v postopku imajo pri sodelovanju na zaslišanjih in ustnem izvajanju drugih procesnih dejanj pred sodiščem pravico uporabljati svoj jezik. Če postopek ne poteka v jeziku stranke ali drugih udeležencev v postopku, se za izpovedbe med zaslišanjem in dokumente, s katerimi se na zaslišanju predstavijo dokazi, zagotovi tolmačenje v njihov jezik.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Stranke in drugi udeleženci v postopku so seznanjeni s svojo pravico, da spremljajo ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku ob pomoči tolmača. Svoji pravici do tolmačenja se lahko odpovejo z izjavo, da znajo jezik postopka. V zapisniku se zabeleži, da so bili poučeni o svoji pravici, ter zabeležijo izjave, ki so jih podali stranke in drugi udeleženci. Tolmačenje opravljajo tolmači. Stroške tolmačenja krije zadevna stranka ali zadevni udeleženec.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Ker pravilnik o pogojih za pridobivanje dokazov z uporabo avdiovizualnih naprav in tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo še ni bil izdan, na to vprašanje ni mogoče odgovoriti.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Pri odločanju o stroških postopka sodišče stranki naloži povračilo le tistih stroškov, ki so bili nujni za vodenje postopka. O nujnih stroških in njihovi višini odloči sodišče, ki skrbno prouči vse okoliščine ter upošteva zlasti pravila glede pripravljalnega postopka pred glavno obravnavo, ki vključuje pisne vloge, en pripravljalni narok in eno glavno obravnavo.

Če stranka predlaga pridobivanje dokazov, mora na podlagi sodnega naloga plačati predujem za kritje pričakovanih stroškov pridobivanja dokazov. Če pridobivanje dokazov predlagata obe stranki ali ga sodišče odredi po uradni dolžnosti, sodišče od obeh strank zahteva, naj plačata polovico zahtevanega zneska. Če sodišče odredi, da se morajo dokazi pridobiti po uradni dolžnosti, lahko plačilo zneska naloži le eni stranki.

Stranka, ki je v pravdi v celoti neuspešna, mora povrniti stroške, ki so nastali nasprotni stranki v postopku in njenemu intervenientu. Intervenient na strani stranke, ki je bila v pravdi neuspešna, mora povrniti stroške, nastale zaradi njegovih dejanj.

Če sta stranki v pravdi deloma uspešni, sodišče najprej določi odstotek, v katerem je vsaka od strank uspela, nato od odstotka, ki ga je dosegla uspešnejša stranka, odbije odstotek manj uspešne stranke, nakar določi znesek posameznih in znesek skupnih stroškov uspešnejše stranke v pravdi, ki so bili potrebni za ustrezno vodenje postopka, in tej stranki odmeri plačilo deleža teh skupnih stroškov, ki ustreza deležu, ki ostane po navedenem obračunu odstotkov uspešnosti strank v pravdi. Stopnja uspešnosti v pravdi se oceni na podlagi končnih tožbenih zahtevkov, pri čemer se upošteva tudi uspešnost dokazovanja o osnovi zahtevka.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Priče prejmejo pisno vabilo, v katerem so navedeni ime vabljene osebe, čas in kraj, zadeva, v zvezi s katero so vabljene, in navedba, da so vabljene kot priče. V vabilu so priče opozorjene na posledice neupravičenega izostanka in na svojo pravico do povračila nastalih stroškov. Sodnik priče seznani, da lahko zavrnejo pričanje o zadevah, ki jim jih je zaupala stranka, ko so delovale kot zastopnik stranke, ali o katerih se jim je stranka ali druga oseba spovedala, ko so delovale kot verski spovednik, in o dejstvih, s katerimi se je priča seznanila kot odvetnik, zdravnik ali pri opravljanju katerega koli drugega poklica, če obveznost ohranitve zaupnosti dejstev, s katerimi se je seznanila pri opravljanju navedenega poklica ali dejavnosti. Poleg tega lahko priča zavrne odgovor na posamezna vprašanja, če ima za to tehtne razloge, zlasti če bi z odgovorom na tako vprašanje sebe, svojega krvnega sorodnika v ravni vrsti do katerega koli kolena, krvnega sorodnika v stranski vrsti do tretjega kolena, vključno s svojim zakoncem, ali sorodnike v svaštvu do drugega kolena – tudi če je zakonska zveza prenehala – in svojega skrbnika ali varovanca, posvojitelja ali posvojenca izpostavila hudi sramoti, večji premoženjski škodi ali kazenskemu pregonu. Sodnik posameznik ali predsednik senata opozori pričo, da lahko zavrne odgovore na postavljena vprašanja.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Da bi sodnik preveril istovetnost priče, jo prosi, da navede svoje ime in priimek, osebno identifikacijsko številko, ime svojega očeta, poklic, naslov, kraj rojstva, starost in razmerje do strank.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Sodišče lahko odloči, da morajo priče priseči glede podanih izjav ali da prisežejo pred zaslišanjem. Priča priseže ustno z izjavo: „Prisegam, da sem na vsako vprašanje sodišča odgovoril/-a po resnici in da nisem zamolčal/-a nobenih informacij, ki so mi znane v zvezi z zadevo.“ Neme priče, ki lahko berejo in pišejo, prisežejo s podpisom besedila prisege, gluhe priče besedilo preberejo. Če gluhe ali neme priče ne morejo brati ali pisati, prisežejo s pomočjo tolmača. Če je priča ponovno zaslišana, ne priseže ponovno, je pa opozorjena na svojo prisego. Prisega prič, ki v času zaslišanja še niso polnoletne ali niso zmožne razumeti njenega pomena, ni potrebna.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Ker pravilnik o pogojih za pridobivanje dokazov z uporabo avdiovizualnih naprav in tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo še ni bil izdan, na to vprašanje ni mogoče odgovoriti.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Ker pravilnik o pogojih za pridobivanje dokazov z uporabo avdiovizualnih naprav in tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo še ni bil izdan, na to vprašanje ni mogoče odgovoriti.

Zadnja posodobitev: 21/09/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.