Pridobivanje dokazov prek videokonference

Slovaška
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Čeprav slovaško pravo ne vsebuje posebnih pravil, ki bi dovoljevala pridobivanje dokazov s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, pa tudi ne vsebuje določb, ki bi to preprečevale. V skladu s postopkovnimi pravili sodišča pridobivajo dokaze na obravnavi in tudi zunaj nje, kadar je to izvedljivo (člen 188 zakonika o pravdnem postopku (Civilný sporový poriadok)). Sodišče lahko s soglasjem strank izvede obravnavo prek videokonference ali druge komunikacijske tehnologije (člen 175 zakonika o pravdnem postopku). Stranke imajo načeloma pravico biti navzoče pri pridobivanju dokazov.

Posebni postopki za pridobivanje dokazov prek videokonference (razen zgoraj navedenih) ne obstajajo. Uporabljajo se torej samo uredba o pridobivanju dokazov (Nariadenie o výkone dôkazu), zakonik o pravdnem postopku in poslovnik za sodišča (Spravovací a kancelársky poriadok pre súdy) (v letu 2015 odlok slovaškega ministrstva za pravosodje št. 543 z dne 11. novembra 2005 o poslovniku za okrožna sodišča (okresné súdy), območna sodišča (krajské súdy), posebno sodišče (Špeciálny súd) in vojaška sodišča (vojenské súdy)).

Vsa druga vprašanja je treba reševati z dogovorom med zadevnima sodiščema ob pomoči Evropske pravosodne mreže.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V slovaškem pravu ni omejitev glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference. V skladu s členom 187 zakonika o pravdnem postopku se lahko kot dokaz uporabi vse, kar prispeva k ustrezni pojasnitvi zadeve in kar je bilo pridobljeno na zakonit način. Zlasti se lahko zaslišijo stranke, priče in izvedenci.

V skladu s členom 203 zakonika o pravdnem postopku je treba pri pridobivanju dokazov upoštevati obveznost varovanja zaupnih informacij.

V skladu s členom 38 zakonika o pravdnem postopku velja, da če je stranka mladoletni otrok, sodišče upošteva njegovo mnenje. Mnenje mladoletnega otroka sodišče ugotovi prek njegovega pravnega zastopnika ali pristojnega organa za socialno zaščito otrok in socialno skrbništvo ali z zaslišanjem mladoletnega otroka, tudi v odsotnosti njegovih staršev. Posebne omejitve so seveda odvisne od otrokove starosti in načina, ki ga sodišče izbere za zaslišanje.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Omejitev ni, razen tistih, ki so povezane s samo naravo dokazov (dejstvom, da prek videokonference ni mogoče preiskati prostorov, itd.).

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Dokazi se običajno pridobivajo na obravnavi (člen 188 zakonika o pravdnem postopku), obravnave pa običajno potekajo na sodišču (člen 25 v povezavi s členom 35 poslovnika za sodišča). Iz tehničnih razlogov bi bilo zaslišanje drugje težko opraviti.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Videokonferenčna oprema omogoča tudi snemanje videokonferenc. Vendar se lahko v skladu s členom 175 zakonika o pravdnem postopku ustna obravnava prek videokonference izvede le s soglasjem strank. Tak zvočni posnetek se shrani na nosilcu podatkov, ki je del spisa v zadevi.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

To vprašanje ni urejeno posebej v zvezi s pridobivanjem dokazov v tujini ali prek videokonference. V skladu s splošnimi pravili za obravnave na podlagi členov 12 do 14 obravnave na slovaških sodiščih vedno potekajo v uradnem jeziku, po potrebi pa se zagotovijo tolmači.

Če sodišče dokaze pridobiva neposredno v skladu s členoma 19 in 20, to opravlja v svojem jeziku.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Če obravnava poteka prek videokonference v skladu s členi 12 do 14 in če obstaja potreba po tolmačenju (npr. sodišče zasliši Francoza, ki živi v Slovaški republiki), slovaško sodišče zagotovi tolmača, od sodišča, ki je zaprosilo, pa v skladu s členom 22(2) Uredbe zahteva povračilo stroškov. Če videokonferenca poteka v skladu s členom 19, se osrednji organ s sodiščem, ki je zaprosilo, dogovori o pogojih in predlaga, da sodišče, ki je zaprosilo, po potrebi zagotovi tolmača. Tolmači, ki prebivajo na Slovaškem, so navedeni na spletišču ministrstva za pravosodje Slovaške republike.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Slovaško pravo ne vsebuje posebnih določb v zvezi s tema vprašanjema. Uporabljajo se splošna pravila o vodenju obravnav ter vabilih pričam in strankam. Sodišče običajno pridobi dokaze na obravnavi (člen 188 zakonika o pravdnem postopku), vabilo na zaslišanje pa mora biti vročeno dovolj zgodaj za zagotovitev zakonsko določenega roka za pripravo na sodno obravnavo. Člen 46(3) poslovnika za sodišča ureja zahteve glede vabil. Vabilo na zaslišanje mora biti vročeno „praviloma vsaj pet dni pred datumom naroka za obravnavo“ (člen 178(2) zakonika o pravdnem postopku).

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Slovaška sodišča ne zaračunavajo stroškov za uporabo videokonference.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Slovaško pravo ne vsebuje posebnih določb v zvezi s tem vprašanjem. Praviloma mora sodišče na začetku zaslišanja osebo seznaniti z njenimi postopkovnimi pravicami in obveznostmi, razen če osebo zastopa odvetnik ali če je pravdna stranka država, državni organ ali pravna oseba, ki jo zastopa oseba s pravno izobrazbo (člen 160 zakonika o pravdnem postopku).

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Slovaško pravo ne vsebuje posebnih določb v zvezi s tem vprašanjem glede videokonferenc. Posebni postopek se določi na podlagi ad hoc dogovora med zadevnima sodiščema. Očitno se uporabljajo splošne določbe o preverjanju istovetnosti osebe, ki bo zaslišana (člen 200 zakonika o pravdnem postopku). [Sodišče] preveri podatke z osebne izkaznice ali potnega lista. Na začetku zaslišanja ugotoviti istovetnost priče in vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na njeno verodostojnost (družinska razmerja itd.).

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Slovaško pravo vsebuje posebne določbe v zvezi s tem vprašanjem samo v kazenskih postopkih, v civilnih postopkih pa ne.

Vendar v skladu s členom 196(2) zakonika o pravdnem postopku sodišča na začetku vsakega zaslišanja priče poučijo o pomenu njihovih izjav ter njihovih pravicah in obveznostih (da morajo govoriti resnico in da ne smejo ničesar zamolčati) ter kazenskih posledicah krive izpovedbe.

Če sodišče, ki je zaprosilo, zahteva zaslišanje priče, izvedenca ali udeleženca pod prisego v skladu s svojim pravom, se ne šteje, da je to v nasprotju s slovaškim javnim redom (ordre public). Besedilo prisege je na voljo v zakonu o mednarodnem zasebnem in procesnem pravu (člen 58b zakona št. 97/1963).

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Vsa slovaška sodišča imajo administratorja, na katerega se je mogoče obrniti za načrtovanje preizkusa videopovezave, datuma zaslišanja itd. Administrator je usposobljen za upravljanje videokonferenčne opreme. V primeru težav se lahko obrne na tehnika sodišča in poskrbi, da je tehnik navzoč na dan zaslišanja.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Zahtevajo se tehnične informacije, potrebne za vzpostavitev povezave z opremo sodišča, ki je zaprosilo, in po potrebi informacije v zvezi s tolmačem.

Zadnja posodobitev: 27/09/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.