Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Avstrija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

„Vročanje“ je postopek izročitve pisanja naslovniku na zakonsko določenem obrazcu in na dokazljiv način, tako da se naslovnik seznani s pisanjem.

Vročitev je pravno dejanje, ki ga sodišče odredi v sodnem postopku in ki se opravi po uradni dolžnosti (člen 87 avstrijskega zakonika o civilnem postopku, Zivilprozessordnung, ZPO). Vročitev je treba uradno zabeležiti, da je mogoče preveriti, kdaj je bila opravljena in komu. Nekateri procesni učinki nastanejo le, če obstaja dokaz, da je bilo pisanje ustrezno vročeno.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Načeloma je treba uradno vročiti vse sodne odločbe (npr. vabila, sklepe in sodbe), vse zahtevke strank (npr. tožbe, odgovore na tožbo, pritožbe) in druge izjave, ki so (tudi) naslovljeni na nasprotno stranko.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Vročitev pisanja in način vročanja odredi organ odločanja (sodnik, sodni uradnik). Taka odredba se imenuje odredba o vročitvi (Zustellverfügung), izda pa jo organ odločanja na izvirniku pisanja, ki ga je treba vročiti. Dejansko vročitev opravi dostavna služba. Običajno je to izvajalec poštnih storitev, lahko pa tudi kak drug izvajalec univerzalnih storitev. Za elektronsko vročanje sodnih pisanj glej odgovor na točko 6.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če navedeni naslov ni točen? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(2)(c) uredbe o vročanju pisanj

Načeloma je odgovor ne. Vendar se lahko opravijo preproste poizvedbe, na primer v registru, če je za to na voljo dovolj osebja (za več informacij glej točko 4.3 v nadaljevanju).

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Da. Katera koli oseba, tudi tuji organi, lahko avstrijske organe, pristojne za vodenje registra (občinski urad, občinske organe, občinski okrožni urad (Gemeindeamt, Magistrat, Magistratisches Bezirksamt)), zaprosi za posredovanje podatkov iz registra o glavnem prebivališču fizične osebe. Podatki so shranjeni v osrednjem registru prebivalstva (Zentrales Melderegister, ZMR). Register je javen, vsebuje pa imena vseh oseb, ki so prijavljene v Avstriji, ter podatke o njihovem glavnem prebivališču in, kjer je potrebno, njihovem sekundarnem prebivališču ali prebivališčih. V Avstriji je prijava oziroma odjava prebivališča obvezna.

Poizvedba v registru mora vsebovati vsaj naslednje podatke o iskani osebi: ime in priimek ter dodatne podatke, na podlagi katerih je mogoče jasno prepoznati, za katero osebo gre (npr. datum rojstva, kraj rojstva, državljanstvo ali prejšnji naslov).

Več informacij o poizvedbah v registru najdete na http://www.help.gv.at v oddelku Dokumente und Recht (dokumenti in pravne informacije) / Personen-Meldeauskunft (osebni podatki/podatki o prijavi).

4.3 Kakšno vrsto pomoči pri poizvedbah o naslovu iz drugih držav članic zagotavljajo organi te države članice v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj

Naslove prejemnikov v Republiki Avstriji je mogoče poiskati na naslednji način (člen 7(1), točka (c), Uredbe):

Osrednji register prebivalstva (Zentrales Melderegister, v nadaljnjem besedilu: register) se vodi pri avstrijskem zveznem ministrstvu za notranje zadeve. To je javni register, v katerem so navedene vse osebe, prijavljene z glavnim prebivališčem in – kjer je primerno – sekundarnim prebivališčem ali prebivališči v Avstriji. Register vsebuje podatke o identiteti (npr. ime, spol, datum rojstva, matično številko, državljanstvo itd.) in podatke o prebivališču posameznikov. V Avstriji je prijava oziroma odjava prebivališča obvezna.

Vnose v register izvajajo različni matični organi, matični uradi in uradi za državljanstvo mest in občin v Avstriji. Register je prek spleta dostopen vsem organom (npr. okrožnim organom, policiji). Neposreden dostop je na zahtevo na voljo tudi bankam, zavarovalnicam, odvetnikom, notarjem itd., ki jih preveri avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve.

Podatke o prijavi v zvezi z glavnim prebivališčem lahko od matičnih organov (proti plačilu) zahteva vsakdo.

Da bi našle posameznika, lahko fizične in pravne osebe pridobijo podatke o prijavljenih osebah iz registra tako, da zahtevajo podatke o glavnem prebivališču osebe. Rojstne podatke lahko zahtevajo samo osebe, ki imajo zoper osebo ali osebe, katerih podatke zahtevajo, sklep o izvršbi.

Praviloma se zagotovijo samo podatki o glavnem prebivališču osebe. Če oseba, katere podatki se zahtevajo, nima dejanskega glavnega prebivališča, se zagotovi podatek o njenem zadnjem odjavljenem glavnem prebivališču.

Podatke o prijavi je mogoče pridobiti, če se oseba, katere podatki se zahtevajo, kot posameznik razlikuje po nekaterih značilnostih, tako da se zagotovljeni podatki ne morejo nanašati na več kot eno osebo. Za pridobitev podatkov so potrebni ime in priimek ter vsaj ena dodatna značilnost osebe, katere podatki se zahtevajo, da je mogoče osebo zanesljivo identificirati (npr. datum rojstva, kraj rojstva, državljanstvo ali prejšnji naslov).

Pristojni organ je organ za registracijo, tj. občinski organ; v zakupljenih mestih je to mestni svet, na Dunaju pa občinski okrožni urad.

Zahteve za informacije o vpisu v register se lahko predložijo osebno neuradno, po pošti ali prek spleta.

Informacije o vpisu v register se lahko zahtevajo prek spleta na spletišču registra ali na naslovu oesterreich.gv.at. Potrebni sta aktivirana državljanska kartica in možnost elektronskega plačila. Zahtevani podatki se zagotovijo takoj po plačilu upravne takse. Sedanja upravna taksa v višini 3,30 EUR se plača tudi, če iskanje ne da jasnega rezultata.

Za pridobitev informacij o vpisu v register je potreben uradni osebni dokument s sliko. Če je vloga v pisni obliki, je treba predložiti izvirnik uradnega dokumenta ali kopijo, overjeno pri notarju ali sodišču.

Za pisne zahtevke se plača taksa v višini 14,30 EUR. Poizvedbe v lokalnem registru prebivalstva stanejo 2,10 EUR, poizvedbe v osrednjem registru prebivalstva pa 3,30 EUR.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Vročitev načeloma opravijo dostavna služba, tj. izvajalec poštnih storitev ali kak drug izvajalec univerzalnih storitev (glej točko 3 zgoraj), ali uslužbenci sodišča (člen 88 avstrijskega zakonika o civilnem postopku).

Na voljo pa so tudi drugi alternativni načini vročanja:

Vročitev z javno objavo v skladu s členom 25 avstrijskega zakona o vročanju pisanj in členom 115 avstrijskega zakonika o pravdnem postopku:

vročitev osebam, katerih kraj za dostavo ni znan, ali velikemu številu oseb, ki organu niso znane in za katere ni bil imenovan pooblaščeni prejemnik pisanj, se lahko opravi tako, da se v zbirko odločb (Ediktsdatei, dostopna je na povezavi http://www.justiz.gv.at/, izberite E-Government/Ediktsdatei) vnese obvestilo, da je bilo pisanje, ki ga je treba vročiti, predloženo sodišču. V obvestilu mora biti na kratko navedeno tudi naslednje: vsebina pisanja, ki ga je treba vročiti, naziv sodišča, ki obravnava zadevo, sporna zadeva in možnosti za prevzem pisanja ter pravne posledice takega obvestila. Šteje se, da je bila vročitev opravljena takoj, ko je obvestilo vneseno v zbirko odločb.

vročitev po izvršitelju, ki ga imenuje sodišče (členi 116 do 118 avstrijskega zakonika o pravdnem postopku):

Kadar je edini način, kako se lahko vročitev opravi, javna objava (v zbirki odločb), mora sodišče na zahtevo ali po uradni dolžnosti imenovati izvršitelja, če bi morala zadevna oseba ali osebe glede na pisanje, ki ga je treba vročiti, običajno opraviti pravna dejanja za zaščito svojih pravic, zlasti če pisanje, ki ga je treba vročiti, vsebuje vabilo taki osebi ali osebam. Imenovanje izvršitelja mora biti objavljeno v zbirki odločb (člen 117 zakonika o civilnem postopku). V takem primeru se šteje, da je pisanje vročeno takoj, ko je po objavi izročeno izvršitelju (člen 118 avstrijskega zakonika o civilnem postopku).

Za elektronsko vročanje sodnih pisanj glej odgovor na točko 6.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

6.1 Katera vrsta elektronskega vročanja v smislu člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj je na voljo v tej državi članici, če je treba vročitev opraviti neposredno osebi, ki ima znan naslov za vročanje v drugi državi članici?

Glej odgovor v točki 6.2.

6.2 Ali je ta država članica v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj določila dodatne pogoje, pod katerimi bo sprejela elektronsko vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj

Sodišča lahko za elektronsko vročanje pisanj strankam ali njihovim zastopnikom uporabijo avstrijski sistem e-pravosodja (Elektronischer Rechtsverkehr (ERV)). To je oblika prenosa med opredeljenimi uporabniki, ki sledi natančnim tehničnim pravilom. Sistem ERV je načeloma na voljo vsem fizičnim in pravnim osebam, čeprav sta zanj potrebna posebna programska oprema in načeloma sodelovanje posredniške agencije.

Če vročitev prek sistema ERV ni mogoča, se lahko pisanja elektronsko vročijo tudi prek upravnega oddelka za vročanje pisanj v skladu z delom 3 akta o vročanju pisanj (Zustellgesetz, člen 28 in naslednji).

Osebe, ki morajo uporabljati avstrijski sistem ERV (vendar ne drugih sistemov elektronskega vročanja), so: pravniki (Rechtsanwältinnen und Rechtsanwälte), druge osebe, pooblaščene za zastopanje toženca v kazenskem postopku (Verteidigerinnen und Verteidiger in Strafsachen), notarji (Notarinnen und Notare), kreditne in finančne institucije (člen 1(1) in (2) zakona o bančništvu – BWG), podjetja, ki spadajo na področje uporabe člena 1(1), točke (1), (2), (4), (6), (7) in (8), zakona o zavarovalniškem nadzoru iz leta 2016 (VAG 2016), zavodi za socialno zavarovanje (členi 23 do 25 zakona o splošnem socialnem zavarovanju – ASVG, oddelek 15 zakona o socialnem zavarovanju samozaposlenih oseb – GSVG, oddelek 13 zakona o socialnem zavarovanju kmetov – BSVG, oddelek 9 zakona o zdravstvenem in nezgodnem zavarovanju javnih uslužbencev – B-KUVG in oddelek 4 zakona o zavarovanju notarjev – NVG 1972), pokojninski zavodi (oddelek 479 ASVG), sklad za dopust in odpravnino za gradbene delavce (člen 14 zakona o dopustu in odpravnini za gradbene delavce – BUAG), sklad za plače za farmacevte (oddelek 1 zakona o plačnem skladu iz leta 2002), sklad za primer plačilne nesposobnosti (člen 13 zakona o insolventnosti – IESG) in IEF Service GmbH (oddelek 1 zakona o IEF – IEFG), zveza avstrijskih zavodov za socialno zavarovanje (člen 31 ASVG), finančni tožilec (Finanzprokuratur, ki zastopa državo v nekaterih vrstah zadev) (člen 1 zakona o finančnem tožilcu – ProkG), odvetniške zbornice (Rechtsanwaltskammern), izvedenci in tolmači (člen 89c(5a) zakona o organizaciji sodišč (GOG)).

V skladu z avstrijsko zakonodajo elektronsko vročanje po elektronski pošti ni dovoljeno.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Nadomestna vročitev:

Če zakon izrecno prepoveduje vročitev pisanja nadomestnemu prejemniku, se tak postopek imenuje osebna vročitev, v skladu z njim pa se mora pisanje osebno izročiti osebi, ki se ji vroča. To velja le v izjemnih primerih.

V vseh drugih primerih je dovoljena nadomestna vročitev. To pomeni, da če naslovnik ni dosegljiv na kraju za dostavo, se lahko pisanje načeloma vroči kateri koli odrasli osebi, ki živi na istem kraju za dostavo kot naslovnik, ali kateremu koli zaposlenemu ali delodajalcu naslovnika, ki je pripravljen pisanje prevzeti (člen 16(2) zakona o vročanju pisanj). V zakonu se taka oseba imenuje nadomestni prejemnik (Ersatzempfänger).

Vendar je nadomestna vročitev dovoljena le, če vročevalec upravičeno domneva, da je naslovnik redno prisoten na kraju za dostavo.

V členu 103 zakonika o civilnem postopku je določeno, da oseba ne more biti nadomestni prejemnik, če v sporu z naslovnikom nastopa kot nasprotna stranka.

V členu 16(5) avstrijskega zakona o vročanju pisanj je določeno, da se nadomestna vročitev ne šteje za opravljeno, če naslovnik ni mogel pravočasno izvedeti za vročeno pisanje, ker ni bil prisoten na kraju za dostavo (npr. ker je bil na potovanju, v bolnišnici ali ker mu je bila odvzeta prostost). Vendar vročitev postane veljavna dan po tem, ko se naslovnik vrne na kraj za dostavo.

Deponiranje:

Če pisanja ni mogoče vročiti na kraju za dostavo (ker ni mogoče najti niti prejemnika niti nadomestnega prejemnika), vročevalec pa upravičeno domneva, da je naslovnik redno prisoten na kraju za dostavo, se pisanje v primeru vročanja prek dostavne službe deponira v njenih poslovnih prostorih, v vseh drugih primerih pa pri ustreznem lokalnem uradu ali organu, če se nahaja v isti občini (člen 17 avstrijskega zakona o vročanju pisanj).

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Za več informacij glej točki 7.1 in 7.3 zgoraj.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Naslovnika je treba o oddaji pisanja obvestiti z obvestilom o oddaji (ki se pusti v hišnem predalčniku ali pritrdi na vhodna vrata). V obvestilu mora biti naveden kraj, kjer je bilo pisanje oddano, rok, v katerem se lahko pisanje prevzame, in posledice oddaje pisanja (člen 17(2) avstrijskega zakona o vročanju pisanj). V členu 17(3) avstrijskega zakona o vročanju pisanj je določeno, da rok za prevzem pisanja začne teči na dan, ko je pisanje pripravljeno na prevzem, in mora trajati vsaj dva tedna. Šteje se, da je oddano pisanje vročeno prvi dan navedenega roka (fiktivna vročitev). Navedeno pa ne velja, če naslovnik ni mogel pravočasno izvedeti za vročeno pisanje, ker ni bil prisoten na kraju za dostavo. Vendar je tudi v takem primeru v zadnjem stavku člena 17(3) avstrijskega zakona o vročanju pisanj določeno, da se vročitev šteje za opravljeno dan po tem, ko se naslovnik v roku za prevzem pisanja, ko je lahko prevzel oddano pisanje, vrne na kraj dostave. Če oddano pisanje ni prevzeto (kar nikakor ne spremeni dejstva, da je bila vročitev opravljena z oddajo), ga je treba po izteku roka za prevzem vrniti sodišču, ki ga je poslalo.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Če naslovnik ali nadomestni prejemnik, ki živi v istem gospodinjstvu, brez upravičenega razloga zavrne sprejem pisanja, se pisanje pusti na kraju za dostavo ali, če to ni mogoče, odda brez obvestila. S tem ko se pisanje pusti na kraju za dostavo ali odda, se šteje, da je vročeno (člen 20 zakona o vročanju pisanj).

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 18 uredbe o vročanju pisanj)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 18 uredbe o vročanju pisanj), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Vročitev po pošti mora biti opravljena v skladu s konvencijo Svetovne poštne zveze in z mednarodno povratnico. Pisanje je treba vročiti naslovniku ali, če to ni mogoče, drugi osebi, ki je v skladu s pravom države, v kateri se vročitev opravlja, pooblaščena za sprejem pisanja (npr. pooblaščenec za sprejemanje pisanj, nadomestni prejemnik). V Avstriji veljajo določbe člena 16 avstrijskega zakona o vročanju pisanj glede nadomestnega prejemnika (glej točko 7.1 zgoraj).

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 18 uredbe o vročanju pisanj, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Vprašanje, ali je pisanje dovoljeno oddati, in če ga je, pod katerimi pogoji, se presoja po nacionalnem pravu države, v kateri se pisanje vroča. V skladu z upoštevnimi določbami avstrijske zakonodaje se pisanje lahko odda, če so za to izpolnjeni potrebni pogoji (glej točko 7 zgoraj).

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Glej točko 7.3 zgoraj.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Da. Vročevalec mora potrditi, da je bilo pisanje vročeno, tako da to zabeleži na dokazilu o prejemu (potrdilo o vročitvi, povratnica). Oseba, ki sprejme pisanje, mora vročitev potrditi s podpisom dokazila o prejemu, na katerem zabeleži datum in, če taka oseba ni naslovnik, svoje razmerje do naslovnika. Če oseba, ki pisanje sprejme, zavrne potrditev, mora vročevalec to zabeležiti na dokazilu o prejemu, na katerem zabeleži tudi datum in, če je to potrebno, razmerje osebe, ki je sprejela pisanje, do naslovnika. Dokazilo o prejemu je treba pošiljatelju poslati brez odlašanja.

Namesto pošiljanja dokazila o prejemu se lahko pošlje elektronski izvod dokazila o prejemu ali podatkov z njega, če ni organ tega izrecno izključil z navedbo na dokazilu o prejemu. Izvirnik dokazila o prejemu se hrani najmanj pet let po pošiljanju v elektronski obliki in ga je treba na zahtevo nemudoma poslati organu.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Tudi če se vročitev ne šteje za opravljeno, ker je bila izvedena v nasprotju z zakonskimi predpisi, se to lahko popravi. Prvič, v osnovni določbi člena 7 avstrijskega zakona o vročanju pisanj je določeno, da če vročitev ni bila izvedena pravilno, se kljub temu šteje za opravljeno, ko naslovnik dejansko prejme pisanje. Če je bil imenovan pooblaščenec za sprejemanje pisanj, je treba kot naslovnika navesti tako osebo, saj se v nasprotnem primeru vročitev šteje za opravljeno šele, ko pooblaščenec za sprejemanje pisanj dejansko prejme pisanje. Poleg tega so v zakonu o vročanju pisanj (člena 16(5) in 17(3)) določena posebna pravila za popravek napak pri vročanju pisanj v naslednjih primerih: kadar naslovnik ni mogel pravočasno izvedeti za vročitev pisanja, ker je bil odsoten s kraja za dostavo, kadar je nadomestna vročitev neučinkovita ali kadar je pisanje oddano. Taka napaka je odpravljena naslednji dan po naslovnikovi vrnitvi na kraj za dostavo, vendar je v primerih, kadar je bilo pisanje oddano, ključno dejstvo, ali se je naslovnik vrnil še v roku za prevzem pisanja in ali bi ga bil zmožen prevzeti naslednji dan. V nasprotju z neučinkovito nadomestno vročitvijo, pri kateri rok za odpravo napak vročitve ni določen, pa napak pri vročitvi z oddajo pisanja ni mogoče več odpraviti, če se naslovnik vrne šele po izteku roka za prevzem pisanja. Če se naslovnik vrne dovolj zgodaj, da lahko pisanje prevzame že prvi dan roka za prevzem, se šteje, da je bila vročitev opravljena na ta dan, saj je celoten rok za prevzem pisanja ostal nespremenjen. Če se naslovnik vrne pozneje, se šteje, da je bila vročitev pisanja z oddajo opravljena dan po njegovi vrnitvi; prejemnik mora vedno imeti na voljo celoten rok (zlasti pritožbeni rok), ki začne teči z dnem vročitve pisanja.

11 Če naslovnik zavrne sprejem pisanja na podlagi uporabljenega jezika (člen 12 uredbe o vročanju pisanj) in če sodišče ali organ, ki odloča v sodnem postopku, po preverjanju odloči, da zavrnitev ni bila upravičena, ali obstaja posebno pravno sredstvo za izpodbijanje te odločbe?

Pravica do pritožbe zoper ustrezno sodno odločbo.

12 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko? Ali obstaja razlika, kadar je treba pisanje vročiti v skladu z nacionalnim pravom in kadar zaprosilo za vročitev izvira iz druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 15 uredbe o vročanju pisanj v zvezi z vročitvijo pisanja iz druge države članice

Taksa se ne uporablja.

Zadnja posodobitev: 27/11/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.