Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Grčija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

„Vročitev pisanj“ v praksi pomeni, da je treba pisanja v civilnih in gospodarskih zadevah vročiti strankam ali stranke obvestiti o njih.

Vročitev pisanj, kot je opredeljena v zakonu, je način, kako morajo pristojni organi in osebe naslovnikom omogočiti dostop do vsebine pisanj, ki so nanje naslovljena. To je pomembno, saj to, da stranki ni bilo vročeno pisanje in je bila zato kršena njena pravica do izjave, lahko privede do vložitve izrednih pravnih sredstev.

Za vročitev pisanj veljajo posebni predpisi, saj je to nujna zahteva v pravdnem postopku, ki izhaja iz načela pravice strank do izjave. To pomeni, da je treba strankam omogočiti dostop do informacij o kraju, času in vsebini postopka.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Med pisanja, ki jih je treba uradno vročiti, spadajo procesna pisanja za tožbo, vloga za razveljavitev zamudne sodbe (in dodatni razlogi), pritožba (in dodatni razlogi), kasacijska pritožba (in dodatni razlogi), zahteva za revizijo sodbe (in dodatni razlogi), postopki tretje stranke (in dodatni razlogi), vloga zoper izvensodne in sodne akte (in dodatni razlogi), udeležba intervenientov, obvestila o sojenju in pozivi tretjim strankam k udeležbi v postopku, vloga za sprejetje, preklic ali spremembo začasnih ukrepov, zahteva za odobritev ali preklic začasne odredbe, zapisnik o odložitvi, če toženec ne nastopi pred sodiščem, vloga za sodno varstvo v nepravdnih postopkih, razveljavitev ali sprememba sodbe, vabilo na narok ali poziv k predložitvi izjave pod prisego ter vse odločbe sodišča (končne in vmesne).

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Vročitev je odgovornost stranke v postopku; vročitev pisanja pisno zahteva stranka ali njen zastopnik, ali na zahtevo te stranke pristojni sodnik ali, v primeru senata, predsedujoči senatu (člen 123 zakonika o civilnem postopku). Pisanje vroči sodni izvršitelj, ki ga imenuje sodišče, na območju katerega ima naslovnik stalno prebivališče ali kjer v času vročitve prebiva (člen 122(1) zakonika o civilnem postopku). Če se pisanja vročajo v pristojnosti sodišča, jih lahko vročijo tudi sodni izvršitelj v kazenskih zadevah, imenovan za zadevno območje, ali častnik grške policije, pripadnik gozdarske policije ali občinski tajnik (člen 122(2) in (3) zakonika o civilnem postopku). Poleg tega se v postopkih za začasne ukrepe o kraju in času naroka obvešča z vročitvijo pisanja, ki ga izda tajništvo sodišča ter v katerem navede kraj, datum in čas naroka, ali tako, da tajništvo sodišča vabilo izda po telegrafu ali telefonu. Sodnik lahko odloči, naj se z vabilom vroči tudi kopija vloge (člen 686(4) zakonika o civilnem postopku).

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če navedeni naslov ni točen? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(2)(c) uredbe o vročanju pisanj

Da, kolikor lahko.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Ne, nimajo neposrednega dostopa.

Vsi prebivalci na ozemlju Grčije so vpisano v podatkovno zbirko vsake občine prek pristojnih registrskih uradov. Vendar pa enotna nacionalna zbirka podatkov zajema le odrasle državljane, ki so v register vpisani na podlagi osebnih izkaznic/potnih listov, zbirko podatkov pa po potrebi posodabljajo grške občine.

Državljanom je brezplačno dostopna le prek javnih telefonskih imenikov.

Vzpostavlja in dopolnjuje se nacionalni register državljanov, ki bo omogočil sledenje ljudem.

4.3 Kakšno vrsto pomoči pri poizvedbah o naslovu iz drugih držav članic zagotavljajo organi te države članice v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj

Pristojni organ za sprejem naslove poišče z dopisom, naslovljenim na druge nacionalne organe.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Pisanje se običajno vroči z izročitvijo zadevnega pisanja v roke naslovniku (člen 127(1) zakonika o civilnem postopku), ne glede na to, kje se ta nahaja (člen 124 zakonika o civilnem postopku). Vendar pa, če ima naslovnik stalno prebivališče, trgovino, pisarno ali delavnico v kraju, kjer naj se opravi vročitev pisanja, sam ali si tak prostor deli z drugo osebo, ali če naslovnik v takem kraju dela kot zaposleni, delavec ali uslužbenec, pisanja ni mogoče vročiti drugje brez njegovega soglasja (člen 124(2) zakonika o civilnem postopku). Glede alternativnih načinov vročitve pa je mogoče na podlagi odločb, izdanih na predlog ministra za pravosodje, pisanje vročiti tudi po pošti, telegrafu ali telefonu; pri čemer mora biti v taki odločbi določeno, kako naj se vročitev opravi in dokazuje (člen 122(4) zakonika o civilnem postopku).

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Sodna pisanja je mogoče vročiti tudi elektronsko, če so opremljena z elektronskim podpisom.

Sodno pisanje, ki se vroča elektronsko, se šteje za vročeno, če pošiljatelj od naslovnika prejme elektronski dokaz o prejemu, ki mora biti opremljen z naprednim elektronskim podpisom in kot tak pomeni poročilo o vročitvi (člen 122(5) zakonika o civilnem postopku).

Člen 122A zakona o civilnem postopku

1. Pisanje lahko elektronsko vroči tudi zapriseženi sodni izvršitelj, imenovan na sodišče na območju, kjer ima fizična ali pravna oseba, na katero je to pisanje naslovljeno, v času vročitve stalno ali začasno prebivališče ali registrirani sedež.

2. V skladu z odstavkom 1 se lahko elektronsko vročijo tudi procesna pisanja, če so podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s členom 2(20) zakona 4727/2020 (uradni list, serija I, št. 184). Elektronska vročitev se šteje za opravljeno le, če sodni izvršitelj prejme elektronski dokaz o prejemu pisanja, ki ga naslovnik podpiše s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s členom 2(20) zakona 4727/2020. Elektronsko potrdilo o prejemu mora biti vključeno v poročilo o vročitvi, ki ga pripravi sodni izvršitelj v skladu s členom 139 zakonika o civilnem postopku, sicer je vročitev nična. Vročitev se šteje za neopravljeno, če vročevalec elektronskega dokaza o prejemu ne prejme v 24 urah od takrat, ko je bil poslan. Če se ne opravi elektronska vročitev, se opravi fizična vročitev, kot je določeno v členu 122 in naslednjih.

3. V skladu z odstavkom 4 mora fizična oseba ali, v primeru pravne osebe, njen pravni zastopnik, ki želi pošiljati ali prejemati dokumente po elektronski poti, v nacionalnem centru za obveščanje iz člena 17 zakona 4704/2020 (uradni list, serija I, št. 133) prijaviti en sam elektronski naslov. Če naslovnik živi ali ima kot pravna oseba registrirani sedež v tujini, mora prijavo sporočiti nacionalnemu centru za obveščanje.

4. Elektronska vročitev pisanj, kot je opredeljena v odstavkih 1 do 3, državi, kreditni instituciji, plačilni instituciji, instituciji za izdajo elektronskega denarja ali zavarovalnici se opravi pri ustrezni decentralizirani agenciji ali centralni podružnici na območju, kjer ima sodni izvršitelj sedež v času vročitve. Če na območju ni pristojne decentralizirane agencije ali centralne podružnice, se vročitev opravi na glavnem sedežu subjektov iz prvega stavka. V ta namen morajo pravni zastopniki pravnih oseb nacionalnemu centru za obveščanje sporočiti svoj elektronski naslov, skupaj z imenom zastopnika, agenta ali zaposlenega, ki je pooblaščen za sprejem elektronsko vročenega pisanja.

6. Registrirani elektronski naslov se nadomesti ali izbriše v skladu s členom 17 zakona 4704/2020.

7. V skladu s členom 143(1) in (3) se lahko vročitev pooblaščenemu odvetniku opravi tudi na elektronskem naslovu iz procesnega pisanja v skladu s členom 119(1) zakonika o civilnem postopku.

8. V primeru elektronskega vročanja se procesni roki podaljšajo za en dan.

9. Pogoji za oblikovanje in delovanje elektronske aplikacije za elektronsko vročitev pisanj so določeni s skupnim sklepom ministra za pravosodje in ministra za digitalno upravljanje.

6.1 Katera vrsta elektronskega vročanja v smislu člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj je na voljo v tej državi članici, če je treba vročitev opraviti neposredno osebi, ki ima znan naslov za vročanje v drugi državi članici?

Grčija si pridržuje pravico, da na vprašanje odgovori v rokih iz Uredbe (EU) 2020/1784.

6.2 Ali je ta država članica v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj določila dodatne pogoje, pod katerimi bo sprejela elektronsko vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj

Navedena možnost elektronske vročitve sodnih pisanj je odvisna od tega, ali se na predlog ministra za pravosodje izda predsedniški odlok, v katerem so določene podrobnejše zahteve, ki morajo biti izpolnjene.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Če naslovnik na naslovu prebivališča ni dosegljiv, se pisanje izroči eni od oseb, ki živijo z njim, če se taka oseba zaveda svojih dejanj in če ni nasprotna stranka v postopku (člen 128(1) zakonika o civilnem postopku).

Če na naslovu prebivališča ni dosegljiva nobena od oseb, navedenih v odstavku 1:

  1. se pisanje v prisotnosti priče pritrdi na vrata bivališča;
  2. najpozneje naslednji delovni dan po pritrditvi na vrata je treba izvod pisanja, ki se izdela brezplačno, izročiti načelniku policijske postaje na območju, kjer se nahaja naslov prebivališča, v primeru odsotnosti načelnika pa dežurnemu policistu ali njegovemu namestniku ali varnostniku oddelka policije. V vseh navedenih primerih je treba izročitev pisanja zabeležiti na potrdilu o prejemu, ki se izdela brezplačno v okviru poročila o vročitvi;
  3. najpozneje naslednji delovni dan mora vročevalec naslovniku po pošti poslati pisno obvestilo o vrsti vročenega pisanja, naslovu, kjer je bilo pisanje pritrjeno na vrata, datumu pritrditve pisanja, organu, ki mu je bil izročen izvod pisanja, in datumu izročitve izvoda. Vročevalec mora v okviru poročila o vročitvi brezplačno pripraviti in podpisati potrdilo o tem, da je bilo obvestilo poslano po pošti. V potrdilu mora biti naveden poštni urad, s katerega je bilo obvestilo poslano, in zaposleni, ki ga je prevzel in ki mora potrdilo tudi potrditi (člen 128(4) zakonika o civilnem postopku).

Če osebe, ki se ji pisanje vroča, ni v trgovini, pisarni ali delavnici, se pisanje izroči vodji trgovine, pisarne ali delavnice, ali partnerju, sodelavcu, zaposlenemu ali uslužbencu, če se ti zavedajo svojih dejanj in v postopku niso udeleženi kot nasprotna stranka osebi, ki se jih pisanje vroča (člen 129(1) zakonika o civilnem postopku).

Če v trgovini, pisarni ali delavnici ni dosegljiva nobena od oseb, navedenih v odstavku 1, veljajo določbe člena 128(4) zakonika o civilnem postopku (člen 129(2) zakonika o civilnem postopku).

Če naslovnik ali osebe, navedene v členih 128 in 129, zavrnejo sprejem pisanja ali podpis poročila o vročitvi, ali če ga niso zmožne podpisati, vročevalec pisanje v prisotnosti priče pritrdi na vrata prebivališča, pisarne, trgovine ali delavnice (člen 130(1) zakonika o civilnem postopku).

Če naslovnik nima naslova prebivališča, pisarne, trgovine ali delavnice, in če zavrne sprejem pisanja, ali če ni zmožen podpisati poročila o vročitvi ali tak podpis zavrne, njegovo zavrnitev ali nezmožnost pa potrdi priča, ki jo v ta namen zagotovi vročevalec, se poročilo izroči osebam, navedenim v členu 128(4), točka (b) (člen 130(2) zakonika o civilnem postopku).

Če se oseba, ki se ji vroča pisanje, zdravi v bolnišnici ali je pridržana v zaporu in z njo ni mogoče komunicirati, to potrdi upravitelj bolnišnice ali upravnik zapora in se ta potrditev zabeleži v poročilo o vročitvi, pisanje pa se lahko vroči upravitelju bolnišnice ali upravniku zapora, ki ga mora izročiti osebi, ki se ji to pisanje vroča (člen 131 zakonika o civilnem postopku).

Če naslovnik služi na trgovski ladji, ki je v grškem pristanišču, in je odsoten ali zavrne sprejem pisanja, ali zavrne podpis ali ni zmožen podpisati poročila, se pisanje vroči poveljniku ladje ali njegovemu namestniku in, če je tudi taka oseba odsotna ali zavrne sprejem pisanja, se vroči vodji pristaniškega organa, ki mora obvestiti naslovnika (člen 132(1) zakonika o civilnem postopku).

Če oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, služi na trgovski ladji, ki ni v grškem pristanišču, se pisanje vroči na naslovu njenega prebivališča v skladu s členom 128 in, če naslovnik nima naslova prebivališča, v skladu z določbami o vročanju pisanj osebam z neznanim naslovom. V vsakem primeru se pisanje vroči v pisarno lastnika ladje v Grčiji ali v pisarno ladijskega zastopnika v grškem pristanišču, če ta obstaja (člen 132(2) zakonika o civilnem postopku).

Glede naslednjih kategorij oseb, ki opravljajo aktivno službo, če je pisanje nemogoče vročiti njim ali njihovim sorodnikom ali služabnikom, ki živijo z njimi, se pisanje vroči v skladu s členom 128(3) in (4) na naslednje načine:

  1. za osebe, ki so v splošni službi v grški vojski, velja, da se pisanje vroči poveljniku enote, postaje ali službe, ki ji naslovnik pripada. Če enota, postaja ali služba ni znana, se pisanje vroči načelniku ustreznega sektorja;
  2. za častnike, namestnike častnikov in mornarje v grški mornarici velja, da se pisanje vroči načelniku generalštaba mornarice;
  3. za častnike, podčastnike in osebje v grških zračnih silah, se pisanje vroči načelniku generalštaba zračnih sil;
  4. za častnike in podčastnike grške policije in obalne straže ter uslužbence grške policije in pripadnike obalne straže velja, da se pisanje vroči vodji njihove službe;
  5. za osebje svetilnikov, obalnih luči in signalnih postaj velja, da se pisanje vroči vodji pristaniškega organa na območju, kjer opravljajo svoje dolžnosti (člen 133(1) zakonika o civilnem postopku).

Če oseba, ki ji je treba vročiti pisanje, živi ali ima registrirani sedež v tujini, se pisanje vroči državnemu tožilcu sodišča, pred katerim poteka sojenje ali se bo začel postopek, ali sodišča, ki je izdalo sodbo, ki jo je treba vročiti; v primeru sojenj na sodiščih za spore majhne vrednosti pa državnemu tožilcu sodišča prve stopnje na navedenem območju. Vsa pisanja, ki se nanašajo na izvršbo, se vročijo državnemu tožilcu sodišča prve stopnje, v pristojnosti katerega se izvršba opravlja, vsa izvensodna pisanja pa se vročijo državnemu tožilcu zadnjega naslova prebivališča ali znanega naslova prebivališča v tujini in če takega naslova prebivališča ali znanega naslova prebivališča v tujini ni, se pisanje vroči državnemu tožilcu sodišča prve stopnje v glavnem mestu (člen 132(1) zakonika o civilnem postopku). Ob prejemu pisanja ga mora državni tožilec brez odlašanja posredovati ministru za zunanje zadeve, ki ga mora posredovati naslovniku (člen 134(3) zakonika o civilnem postopku).

Če kraj ali natančen naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, ni znan, se uporabljajo določbe člena 134(1). Hkrati je treba povzetek procesnega pisanja, ki se sporoča, objaviti v dveh dnevnih časopisih, od katerih mora eden izhajati v Atenah, drugi pa v kraju, kjer ima sodišče sedež, ali pa tudi v Atenah po navodilih državnega tožilca, ki mu je bilo pisanje vročeno. Povzetek pripravi in podpiše vročevalec, ki mora navesti polna imena strank v postopku, vrsto procesnega pisanja, ki se vroča, ustrezno zahtevo in v primeru sodbe njen izrek, sodišče, pred katerim poteka sojenje ali se bo začel postopek, ali uradnika, ki mora izvršiti sodbo, če je naslovnik vabljen, naj se udeleži postopka, ali pozvan k izvedbi določenega dejanja, pa tudi kraj in čas naroka in vrsto dejanja (člen 135(1) zakonika o civilnem postopku). Zgoraj navedeno velja tudi, če ministrstvo za zunanje zadeve potrdi, da pisanja ni mogoče poslati osebi, ki živi ali ima registrirani sedež v tujini (člen 135(3) zakonika o civilnem postopku).

Če so pisarne ali trgovine, navedene v členu 128(4), točka (b), ter členih 131 do 133, zaprte ali če v teh členih navedeni organi ali osebe zavrnejo sprejem pisanja ali podpis poročila o vročitvi, vročevalec pripravi poročilo in pisanje izroči državnemu tožilcu sodišča prve stopnje, v pristojnosti katerega je kraj vročitve, državni tožilec pa nato pisanje pošlje osebi, ki je zavrnila sprejem pisanja ali podpis poročila.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Če je bil za osebo, ki se zdravi v bolnišnici ali je pridržana v zaporu ali služi v vojski ali mornarici ali prebiva v tujini, uporabljen način vročitve iz točke 7.1, se šteje, da je pisanje vročeno takoj, ko je izročeno organom ali navedenim osebam, ne glede na to, kdaj je bilo poslano in prejeto (člen 136(1) zakonika o civilnem postopku).

Če je bil za osebo, ki ni bila dosegljiva na naslovu svojega stalnega prebivališča, tam pa prav tako ni bila dosegljiva nobena odrasla oseba, ki prebiva na istem naslovu, uporabljen način vročitve iz točke 7.1, se šteje, da je pisanje vročeno, ko je pritrjeno na vrata naslovnikovega prebivališča, pod pogojem, da so izpolnjene vse zahteve iz točke 7.1 glede načina vročanja (npr. vročitev pisanja načelniku policijske postaje in pošiljanje ustreznega pisnega obvestila).

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Grčija ni nikoli uvedla vročitve z oddajo pisanja na poštnem uradu kot alternativnega (posrednega) načina vročitve. Kot je navedeno v točki 7.1, če se je pisanje vročalo osebi, ki ni bila dosegljiva na naslovu svojega prebivališča in tam ni bila dosegljiva niti nobena odrasla oseba, ki prebiva na istem naslovu, se po tem, ko je bilo pisanje pritrjeno na vrata prebivališča naslovnika in ko se izvod pisanja izroči načelniku policijske postaje, naslovniku po pošti pošlje pisno obvestilo, v katerem se navedejo vrsta pisanja, ki se vroča, naslov prebivališča, kjer je bilo pisanje pritrjeno na vrata, datum, ko je bilo pritrjeno, organ, ki mu je bilo pisanje izročeno, ter datum take izročitve.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Kot je navedeno v točki 7.1, če naslovnik zavrne sprejem pisanja ali podpis poročila o vročitvi, vročevalec pisanje v prisotnosti priče pritrdi na vrata prebivališča, pisarne, trgovine ali delavnice. Ko je bilo pisanje pritrjeno na vrata, se šteje, da je bilo vročeno.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 18 uredbe o vročanju pisanj)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 18 uredbe o vročanju pisanj), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

V takem primeru izvajalec poštnih storitev izroči pisanje zgolj naslovniku osebno.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 18 uredbe o vročanju pisanj, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

V takem primeru izvajalec poštnih storitev nedosegljivega naslovnika pisno obvesti, da lahko pisanje v določenem roku prevzame na poštnem uradu.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Glej točko 8.2.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Vročevalec pripravi poročilo, ki mora vsebovati (a) naročilo vročitve, (b) jasen opis pisanja, ki se vroča, in zadevnih oseb, (c) datum in čas vročitve, (d) osebo, ki ji je bilo pisanje vročeno, ter, v primeru odsotnosti ali zavrnitve naslovnika ali oseb, navedenih v členih 128 do 135 in členu 138, način vročitve (člen 139(1) zakonika o civilnem postopku).

Poročilo morata podpisati vročevalec in oseba, ki prejme pisanje, ali pa priča, najeta za ta namen, če navedena oseba poročila ni zmožna podpisati ali tak podpis zavrne (člen 139(2) zakonika o civilnem postopku).

Vročevalec mora v pisanje zapisati čas in datum vročitve ter ga podpisati. Ta zaznamek je dokaz za osebo, ki ji je bilo pisanje vročeno. Če obstaja neskladje med poročilom o vročitvi in zapisom, ima prednost poročilo (člen 139(3) zakonika o civilnem postopku).

Poročilo iz člena 139 je sestavljeno v dveh izvodih. En izvod se izroči osebi, ki je zahtevala vročitev, drugi izvod, za katerega se kolkovina ne zaračuna, pa obdrži vročevalec. Vročevalec o vročitvi napravi kratek zaznamek v posebno knjigo, ki jo vodi (člen 140(1) zakonika o civilnem postopku).

Na zahtevo mora sodni izvršitelj predložiti kopije izvirnih dokumentov, ki jih hrani v svojem spisu, osebi, ki je zahtevala vročitev, in naslovniku ter vsakomur, ki ima do tega upravičen interes, če je to z zaznamkom, izdanim na zahtevo, odobril predsedujoči sodnik sodišča prve stopnje na območju, kjer je bila vročitev opravljena (člen 140(2) zakonika o civilnem postopku).

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Če je stranka v postopku zamudila rok zaradi višje sile ali zaradi goljufije nasprotne stranke (npr. neveljavna vročitev sodnega izvršitelja ali če oseba, ki je pisanje prejela, stranke o tem namenoma ni obvestila), ima pravico zahtevati vrnitev v prejšnje stanje (člen 152(1) zakonika o civilnem postopku) v roku 30 dni od datuma, ko je višja sila prenehala, ali od datuma, ko je izvedela za goljufijo nasprotne stranke (člen 153 zakonika o civilnem postopku).

Če oseba, zoper katero je bila izdana zamudna sodba, sploh ni bila vabljena ali ni bila vabljena zakonito ali v roku, ima pravico do odprave zamudne sodbe v 15 dneh od vročitve sodbe, če prebiva v Grčiji, ali v 60 dneh od zadnje objave povzetka poročila o vročitvi sodbe v skladu s členom 135(1), če naslov njenega prebivališča ni znan ali če prebiva v tujini (člen 501 ter člen 503(1) in (2) zakonika o civilnem postopku).

Če je stranka v postopku nasprotno stranko vabila tako, da je trdila, da naslov nasprotne stranke ni znan, čeprav je njen naslov poznala, in če se postopek konča v celoti ali delno v škodo nasprotne stranke, ima nasprotna stranka pravico zahtevati ponovni pregled sodbe v 60 dneh od vročitve izpodbijane sodbe, če prebiva v Grčiji, ali v 120 dneh, če njen naslov ni znan ali živi v tujini, ali pa, če sodba sploh ni bila vročena, v treh letih od objave izpodbijane sodbe, pod pogojem, da je pravnomočna ali nepreklicna, drugače pa od datuma njene pravnomočnosti (člen 538, člen 544(9) ter člen 545(1), (2), (3) in (5) zakonika o civilnem postopku).

11 Če naslovnik zavrne sprejem pisanja na podlagi uporabljenega jezika (člen 12 uredbe o vročanju pisanj) in če sodišče ali organ, ki odloča v sodnem postopku, po preverjanju odloči, da zavrnitev ni bila upravičena, ali obstaja posebno pravno sredstvo za izpodbijanje te odločbe?

Glej točko 10(2) v primeru zamudne sodbe. Če naslovnik nastopi pred sodiščem (da bi utemeljil razlog za zavrnitev), ni mogoče vložiti zahteve za odpravo zamudne sodbe. Lahko pa se vloži pritožba.

12 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko? Ali obstaja razlika, kadar je treba pisanje vročiti v skladu z nacionalnim pravom in kadar zaprosilo za vročitev izvira iz druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 15 uredbe o vročanju pisanj v zvezi z vročitvijo pisanja iz druge države članice

Stroške vročitve vnaprej plača oseba, ki zahteva vročitev (člen 173(1) in (3) zakonika o civilnem postopku).

Stranka, v katere škodo se postopek konča, mora poravnati tudi te stroške (člen 176 in člen 189(1) zakonika o civilnem postopku). Višina takse je odvisna od načina in vrste vročitve. Najnižji znesek stroškov vročitve je 35,00 EUR, če se pisanje vroča osebi z naslovom prebivališča ali začasnega prebivališča na območju, kjer se nahaja urad sodnega izvršitelja.

Zadnja posodobitev: 06/07/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.