Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

V skladu zakonom CXXX o zakoniku o civilnem postopku iz leta 2016 (A polgári perrendtartásról szóló 2016. évi CXXX. Törvény, v madžarščini) (v nadaljnjem besedilu: zakonik o civilnem postopku), je treba sodna pisanja naslovniku vročiti po pošti v skladu z zakonodajo o vročanju uradnih pisanj. Naslovnik lahko pisanja, naslovljena nanj, prevzame tudi v sodni pisarni ob predložitvi dokazila o istovetnosti. V primeru obvezne ali neobvezne elektronske komunikacije se pisanja vročajo elektronsko.

Glej tudi spletno obravnavo zadev in elektronsko komuniciranje s sodišči.

Namen vročanja uradnih pisanj je naslovnike obvestiti o vsebini pisanja, vendar na način, ki pošiljateljem omogoča dokazati, da je bilo pisanje poslano naslovniku. Sámo dejanje vročitve, datum in rezultat vročitve morajo biti evidentirani. Uradna pisanja je mogoče poslati s priporočeno pošto s povratnico, ki je posebej namenjena takemu načinu vročitve.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

V zakonu CLIX o izvajanju poštnih storitev iz leta 2012 (v madžarščini: A postai szolgáltatásokról szóló 2012. évi CLIX. Törvény) (v nadaljevanju: zakon CLIX iz leta 2012) je določeno, da so pisanja, ki jih je treba uradno vročiti, tista, pri katerih imajo pošiljanje, vročitev (poskus vročitve) ali datum vročitve po zakonu pravne posledice, tista, na podlagi katerih se računajo zakonski roki, ali tista, ki so v zakonu določena kot uradna pisanja.

V skladu z zakonikom o civilnem postopku je treba v civilnih tožbah obvezno vročiti naslednja pisanja:

• sodbe in začasne odredbe strankam,
• sklepe, izdane na obravnavi – stranki, ki ni bila ustrezno vabljena na obravnavo,
• nekatere sklepe, določene z zakonikom o civilnem postopku in izdane na obravnavi – stranki, ki ni prišla na obravnavo,
• sklepe, izdane zunaj obravnave – zadevni stranki,
• vse odločbe, izdane v postopku – osebi, v imenu katere je tožilec ali oseba, pooblaščena za začetek postopka, začela postopek.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Za vročanje pisanj sta pristojna sodišče in izvajalec poštnih ali skrbniških storitev v skladu s predpisi, ki veljajo zanju.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če navedeni naslov ni točen? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(2)(c) uredbe o vročanju pisanj

Take obveznosti ni.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Naslov prebivališča fizičnih oseb:

na Madžarskem osrednji register naslovov prebivališč vodi urad namestnika državnega sekretarja za vodenje evidenc pri ministrstvu za notranje zadeve (Belügyminisztérium Nyilvántartások Vezetéséért Felelős Helyettes Államtitkársága – v nadaljnjem besedilu: BM NYHÁT; spletišče: http://nyilvantarto.hu/hu/adatszolgaltatas_szemelyi, v madžarščini). Ta register je mogoče uporabiti za iskanje podatkov o naslovu posamično opredeljenih oseb. Take vloge lahko vložijo fizične osebe, pravne osebe ali subjekti brez pravne osebnosti, če navedejo upravičen namen in pravno podlago za uporabo podatkov.

Vloga se lahko vloži osebno pri katerem koli območnem uradu ali v tujini pri madžarskem diplomatskem predstavništvu (magyar külképviseleti hatóságnál, v madžarščini), pristojnem za naslove prebivališč v tujini.

Pisna vloga se lahko vloži pri katerem koli območnem uradu. Če zahtevani podatki niso na voljo pri območnem uradu, se lahko:

• zahteve javnih organov in vloge za razkritje podatkov s strani javnih organov vložijo pri oddelku za osebne evidence in upravljanje, služba za domačo pravno pomoč, ki deluje v okviru BM NYHÁT (BM NYHÁT Személyi Nyilvántartási és Igazgatási Főosztály Belföldi Jogsegélyügyek Osztály) na poštnem naslovu: H-1476 Budimpešta, Pf. 281;
• vse druge zahteve vložnikov, ki niso navedeni zgoraj (npr. posamezniki, podjetja itd.), vložijo pri oddelku za osebne storitve za stranke in nadzor nad dokumenti, ki deluje v okviru BM NYHÁT (BM NYHÁT Személyes Ügyfélszolgálati és Okmányügyeleti Főosztály) na poštnem naslovu: 1553 Budimpešta, Pf. 78;
• pisna vloga vloži v tujini pri madžarskem diplomatskem predstavništvu (magyar külképviseleti hatóságnál, v madžarščini), pristojnem za naslove prebivališč v tujini.

Zahteva mora vsebovati naslednje informacije:

• podatke o vložniku, ime, naslov, sedež ali kraj poslovanja vložnika ali njegovega zastopnika,
• natančen popis zahtevanih podatkov,
• namen uporabe podatkov,
• osebne podatke fizične osebe, s katerimi je mogoče osebo, navedeno v vlogi, natančno opredeliti (ime, kraj in datum rojstva, dekliški priimek matere), ali ime in naslov prebivališča, kot je znan vložniku (občina, ulica, hišna številka).

Dokumenti, ki jih je treba priložiti vlogi:

• dokument, ki dokazuje pravno podlago za uporabo podatkov,
• dokazilo o pooblastilu za zastopanje pooblaščenega zastopnika, če ni na voljo v registru razpolaganj. Pooblastilo za zastopanje mora biti vključeno v javno ali zasebno listino, ki predstavlja prepričljivo dokazilo, ali pa mora biti zabeleženo v zapisniku. Razen če v pooblastilu za zastopanje ni navedeno drugače, se to pooblastilo nanaša na vse izjave in dejanja v zvezi s tekočo zadevo.

V primeru kakršnega koli dvoma glede verodostojnosti ali vsebine listine, izdane v tujini, organ stranko pozove, naj predloži ponovno overjeno javno listino, sestavljeno v tujini. Če stranka takemu dokumentu priloži overjen prevod dokumenta, sestavljenega v jeziku, ki ni madžarščina, ga organ sprejme kot preveden.

Za vodenje postopka se plača naslednja taksa za upravno storitev:

• za pridobitev podatkov o eni do štirih osebah: 3 500 HUF,
• za pridobitev podatkov o več kot petih osebah: število zadevnih oseb, zajetih v pridobitvi podatkov, pomnoženo s 730 HUF/posamezen podatek.

Če je vloga vložena iz tujine ali prek madžarskega diplomatskega predstavništva, akreditiranega v državi vložnikovega prebivališča, je treba pristojnemu madžarskemu predstavništvu pozneje plačati konzularno takso.

Družbe:

v primeru družb so najpomembnejši podatki v poslovnem registru, vključno z naslovom, v madžarščini brezplačno na voljo na naslednjem spletišču: https://www.e-cegjegyzek.hu.

4.3 Kakšno vrsto pomoči pri poizvedbah o naslovu iz drugih držav članic zagotavljajo organi te države članice v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj

Ministrstvo za pravosodje sprejema zaprosila organov za pošiljanje za ugotovitev naslova naslovnika v skladu s členom 7(1), točka (a), uredbe o vročanju pisanj. Za informacije na podlagi člena 7(1), točka (c), uredbe o vročanju pisanj glej točko 4.2.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

V vladni uredbi št. 335/2012 z dne 4. decembra 2012, ki vsebuje podrobne določbe o poštnih storitvah in vročanju uradnih pisanj (335/2012. (XII. 4.) Korm. Rendelet, v madžarščini) (v nadaljnjem besedilu: vladna uredba št. 335/2012), je določeno, da izvajalec poštnih storitev uradna pisanja, poslana s povratnico, vroči osebno naslovniku ali drugemu pooblaščenemu prejemniku.

Uradnega pisanja ni mogoče vročiti naslednjim osebam: – občasnemu prejemniku na podlagi posamezne pogodbe, sklenjene s pošiljateljem, ali na podlagi posebne določbe v okviru splošnih pogojev pogodbe; – zaposlenemu ali članu organizacije med vročanjem v poslovnih prostorih organizacije ali drugih prostorih, do katerih lahko dostopajo stranke; – fizični osebi, zaposleni na recepciji, če tako recepcijo upravlja organizacija, – ali najemodajalcu nepremičnine, navedene v naslovu, ali naslovnikovemu stanodajalcu, če je ta oseba fizična oseba.

V vladni uredbi št. 335/2012 je določeno, da mora izvajalec storitev uradno pisanje poskusiti vročiti dvakrat. Če prvi poskus vročitve ne uspe, ker naslovnik ali pooblaščeni prejemnik ni dosegljiv na naslovu, bo izvajalec storitev pustil obvestilo, uradno pisanje dal na voljo na mestu za prevzem, navedenem v obvestilu, ter peti delovni dan po neuspešnem poskusu vročitve znova poskusil vročiti pisanje. Če tudi drugi poskus ne uspe, bo izvajalec storitev znova pustil naslovniku obvestilo in uradno pisanje dal na voljo na mestu za prevzem, navedenem v obvestilu, za pet delovnih dni po datumu drugega poskusa vročitve. Do drugega poskusa je mogoče uradno pisanje prevzeti na navedenem mestu za prevzem ob predložitvi dokazila o istovetnosti. Če uradno pisanje naslovniku ni izročeno v roku, navedenem v drugem obvestilu, bo izvajalec storitev naslednji delovni dan uradno pisanje vrnil pošiljatelju z navedbo „ni prevzeto“.

V tem primeru se v skladu z zakonikom o civilnem postopku šteje, da je pisanje vročeno peti delovni dan po datumu drugega poskusa vročitve, razen če je dokazano drugače. Vročitev se ne šteje za zakonito, če je bilo pisanje vročeno nadomestnemu prejemniku namesto naslovniku in je bil nadomestni prejemnik nasprotna stranka ali njen zastopnik v sodnem postopku. Če se vroča pisanje, s katerim se začne postopek, ali meritorna odločba, s katero se postopek konča, sodišče naslovnika v osmih delovnih dneh obvesti o domnevi, da je bilo pisanje vročeno. Če je na voljo elektronski naslov, je treba obvestilo poslati tudi na elektronski naslov.

Naslovnik lahko pisanja, naslovljena nanj, prevzame tudi v sodni pisarni ob predložitvi dokazila o istovetnosti.

V zakonu LIII o izvršilnih postopkih iz leta 1994 (A végrehajtási eljárásról szóló 1994. évi LIII. törvény, v madžarščini) (v nadaljnjem besedilu: zakon LIII iz leta 1994) je urejeno vročanje po sodnem izvršitelju kot alternativni način vročanja, ki je dovoljen v primeru vsebinskih odločb, ki so podlaga za izvršbo, če velja domneva vročitve in če je stranka, ki je upravičena zahtevati izvršbo, to izrecno zahtevala in vnaprej plačala stroške. Določeno je tudi, da lahko sodni izvršitelj izvršilni naslov vroči tudi osebno v skladu s posebno zakonodajo. Če postopek ne uspe, se lahko pisanje vroči v novem postopku v skladu s splošnimi pravili o vročanju uradnih pisanj.

V zakoniku o civilnem postopku in zakonu L o postopku za plačilni nalog iz leta 2009 (a fizetési meghagyásos eljárásról szóló 2009. évi L. törvény, v madžarščini) (v nadaljnjem besedilu: zakon L z leta 2009) so določeni drugi primeri, v katerih se lahko uporabi vročanje po sodnem izvršitelju.

Poleg navedenega lahko v primerih, določenih z zakonom, vročitev opravijo posebni organi vročanja, na primer osebje sodišča (kot je vročitev vabila v pravdnem postopku, ki jo je treba opraviti takoj).

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

V zakoniku o civilnem postopku se razlikuje med obvezno in neobvezno elektronsko komunikacijo.

V skladu z zakonom CCXXII iz leta 2015 o splošnih pravilih, ki se uporabljajo za elektronsko upravo in skrbniške storitve (Az elektronikus ügyintézés és a bizalmi szolgáltatások általános szabályairól szóló 2015. évi CCXXII. Törvény, v madžarščini) (v nadaljnjem besedilu: zakon CCXXII iz leta 2015), morajo tisti, ki so po zakonu dolžni uporabljati elektronsko komunikacijo (npr. pravni zastopniki in družbe), vse vloge sodišču predložiti samo elektronsko na način, določen v zakonu CCXXII iz leta 2015 in njegovih izvedbenih odlokih. Sodišče jim pisanja prav tako vroča elektronsko.

Stranke v postopku, ki jim ni treba uporabljati elektronske komunikacije, ali njihovi zastopniki, če niso opredeljeni kot pravni zastopniki, lahko – z izjemami, določenimi v zakoniku o civilnem postopku – vsa pisanja po želji predložijo elektronsko v skladu z določbami zakona CCXXII iz leta 2015 in njegovih izvedbenih odlokov. Če se stranka ali njen zastopnik odloči za elektronsko komunikacijo, bo sodišče vsa sodna pisanja vročalo elektronsko.

V primeru elektronske komunikacije so stalni stiki s sodiščem zagotovljeni prek sistema za elektronsko vročanje. Stranka, ki se odloči za elektronsko komunikacijo, je obveščena, ali je njena predložena vloga v skladu z zahtevami informacijske tehnologije.

Storitev varne dostave med drugim zagotavlja, da se pošlje obvestilo o prejemu sporočil in o tem, ali dostava ni bila uspešna. Ponudnik storitve mora pošiljatelju na navedeni elektronski naslov takoj poslati potrdilo, s katerim potrjuje informacije v zvezi z vročitvijo pisanja.

Za prejem pisanj, vročenih z uporabo storitve varne dostave, je dovoljenih pet delovnih dni, razen če ni z zakonodajo določeno drugače. Če naslovnik pošiljke ne prevzame v navedenem roku, vendar niti ne zavrne dostave, se prvi delovni dan po roku petih delovnih dni pošlje drugo obvestilo.

Od uvedbe elektronskega komuniciranja v procesno pravo se določbe zakonika v civilnem postopku v zvezi z domnevo vročitve (podrobno predstavljeno v nadaljevanju) uporabljajo ne samo za poštno dostavo, ampak tudi za vse zakonita sredstva vročanja pisanj, vključno z elektronskimi.

V nujnih primerih se lahko vabilo na obravnavo v civilnem sporu vroči po elektronski pošti tudi ob neobstoju elektronskega stika.

6.1 Katera vrsta elektronskega vročanja v smislu člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj je na voljo v tej državi članici, če je treba vročitev opraviti neposredno osebi, ki ima znan naslov za vročanje v drugi državi članici?

Načini vročanja iz člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj se ne uporabljajo.

6.2 Ali je ta država članica v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj določila dodatne pogoje, pod katerimi bo sprejela elektronsko vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj

Dodatni pogoji niso bili določeni.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

V zakoniku o civilnem postopku je določeno, da se vročitev opravi z javno objavo, če prebivališče stranke ni znano in sodnega pisanja stranki ni mogoče vročiti niti po elektronski poti, ali če stranka prebiva v državi, ki ne zagotavlja pravne pomoči pri vročanju, ali če obstajajo druge nepremostljive ovire, ki preprečujejo vročitev, ali če je tako določeno z zakonom. Praviloma lahko sodišče odredi vročitev z javno objavo na zahtevo stranke, če obstajajo utemeljeni razlogi za to.

Objava mora biti objavljena petnajst dni na osrednjem spletišču sodišč, oglasni deski sodišča in oglasni deski lokalnega urada župana ali sveta v kraju zadnjega znanega prebivališča stranke. Če je na voljo elektronski naslov stranke, mora biti javna objava poslana tudi na ta naslov.

Če v skladu z zakonikom o civilnem postopku na naslovu, ki ga je navedel naslovnik s stalnim prebivališčem, naslovom prebivališča ali registriranim sedežem na Madžarskem, ni mogoče vročiti vloge ali meritorne odločbe, s katero se postopek konča, ki jo mora vročiti izvajalec poštnih storitev – razen v primerih domnevne vročitve in kadar vročitve ni mogoče opraviti zaradi smrti naslovnika, to pa ni posledica razloga, ki bi ga lahko preprečila sodišče ali ponudnik storitev –, je treba pisanje na zahtevo stranke, v imenu katere je treba opraviti vročitev, poskusiti vročiti tudi v skladu z določbami zakona o sodni izvršbi v zvezi z vročitvijo po sodnih izvršiteljih.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Če se vročitev opravi z javno objavo, se praviloma šteje, da je pisanje vročeno na 15. dan po objavi te objave na osrednjem spletišču sodišča.

Če je vročitev po sodnemu izvršitelju neuspešna, se pisanje ne sme šteti za vročeno.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

V zakonu o poštnih storitvah je določeno, da se lahko izvajalec storitev in naslovnik dogovorita, da se pošiljke, naslovljene na naslovnika, vročajo na drugem naslovu, ne na naslovu, navedenem na pošiljki. V vladni uredbi št. 335/2012 je določeno, da izvajalec poštnih storitev zagotovi informacije o prispetju uradnega pisanja, naslovljenega na poštni predal, tako da v poštnem predalu pusti obvestilo, tudi če je uradno pisanje naslovljeno na poštni predal, vendar ne na najemnika poštnega predala.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

V zakoniku o civilnem postopku je določeno, da se morajo sodna pisanja šteti za vročena na datum, ko je bil opravljen poskus vročitve, če naslovnik zavrne pisanja.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 18 uredbe o vročanju pisanj)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 18 uredbe o vročanju pisanj), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

V primeru vročitve v skladu s členom 18 Uredbe izvajalec poštnih storitev na Madžarskem nima informacij o tem, ali je pošiljka, prejeta iz tujine, uradno pisanje. Zato ne uporabi posebnih pravil, ki se uporabljajo za vročanje uradnih pisanj, ampak splošna nacionalna pravila, ki se uporabljajo za priporočene pošiljke (s povratnico).

V skladu z vladno uredbo št. 335/2012, če je fizična oseba, ki je naslovnik, ob poskusu vročitve odsotna z naslova, mora biti pošiljka najprej dostavljena pooblaščenemu zastopniku naslovnika, ki je dosegljiv na navedenem naslovu.

Če ob poskusu vročitve nista dosegljiva niti naslovnik niti njegov pooblaščeni zastopnik, se lahko v skladu z izjavo nadomestnega prejemnika pošiljka dostavi nadomestnemu prejemniku, ki je dosegljiv na navedenem naslovu.

Za nadomestne prejemnike se šteje sorodnik naslovnika v smislu civilnega zakonika, ki je star najmanj 14 let, najemodajalec nepremičnine na navedenem naslovu ali naslovnikov stanodajalec, če je ta oseba fizična oseba.

Z uporabo poštne storitve „Dostava naslovniku“ se lahko zagotovi, da pošte ne more sprejeti nadomestni prejemnik, ampak le naslovnik ali njegov pooblaščeni zastopnik osebno.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 18 uredbe o vročanju pisanj, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Če naslovnik ali drug pooblaščeni prejemnik ob poskusu vročitve ni dosegljiv na naslovu, izvajalec storitev pusti obvestilo, v katerem naslovnika obvešča, da lahko pisanje prevzame na izvajalčevem mestu za prevzem. Pisanje lahko na takem mestu prevzame naslovnik, pooblaščeni zastopnik ali nadomestni prejemnik, katerega stalno ali začasno prebivališče je na navedenem naslovu. Če naslovnik ali drug pooblaščeni prejemnik pošiljke ne prevzame v roku, navedenem v obvestilu, izvajalec storitev pisanje vrne kot nedostavljeno.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Rok za prevzem pošiljke določi izvajalec poštnih storitev. Pri madžarski pošti (Magyar Posta Zrt.) je to deset delovnih dni od poskusa vročitve. Glede načina obveščanja glej prejšnjo točko.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Povratnica je pisno dokazilo o vročitvi, ki dokazuje izid vročitve, tj. prejemnika, status prejemnika, če ni naslovnik (npr. pooblaščeni zastopnik), datum prejema ali, če pošiljka ni bila izročena, razlog, zakaj ni bila izročena (npr. zavrnitev sprejema, „ni prevzeto“). Izvajalec storitev povratnico vrne pošiljatelju. Povratnica se lahko v primeru ustrezne pogodbe pošiljatelju vrne digitalno. Dokazilo o vročitvi se lahko zagotovi z drugimi tehničnimi sredstvi.

V skladu z zakonom CCXXII iz leta 2015 se za vročeno šteje pošta, ki je bila dostavljena v skladu z uradnimi kontaktnimi podatki (elektronski kontaktni podatki, ki jih mora sporočiti poslovna organizacija in jih po možnosti zagotoviti fizična oseba), če:

(a) izvajalec storitev, ki zagotavlja uradne kontaktne podatke, potrdi prejem pošiljke s strani stranke v času, navedenem na potrdilu;

(b) izvajalec storitev, ki zagotavlja uradne kontaktne podatke, potrdi, da je naslovnik zavrnil sprejem pošiljke na datum, naveden na potrdilu o zavrnitvi, ali

(c) izvajalec storitev, ki zagotavlja uradne kontaktne podatke, potrdi, da naslovnik kljub dvema obvestiloma ni prejel pošiljke, in sicer na peti delovni dan po datumu drugega obvestila, navedenem na potrdilu.

V primeru elektronskih kontaktnih podatkov, ki niso uradni kontaktni podatki, je pravno mogoče dokazati, da je bila vročitev opravljena, za tako vročitev pa ne nastopi domneva vročitve.

V okviru varne elektronske komunikacije, ki jo uporabljajo organi, ki zagotavljajo elektronsko upravo, in organi, ki opravljajo javne storitve, ki jih določi vlada, se pisanje šteje za vročeno:

(a) na delovni dan po odpošiljanju v primeru vročitve, opravljene v skladu s kontaktnimi podatki za objavljeno varno elektronsko komunikacijo;

(b) v primeru prenosa pisanj med sistemi za upravljanje dokumentov ob uspešnem prenosu pisanj, ki jih je overil ponudnik storitev, ali

(c) v času, določenem v politiki prenosa informacij ali pogodbi o prenosu informacij, kadar se uporablja sistem samodejnega prenosa informacij, s katerim se lahko posredovanje informacij ugotovi naknadno, bodisi z evidentiranjem sprememb bodisi kako drugače.

Izvod v papirni obliki, ki je bil izdelan lokalno na elektronski kontaktni točki, se šteje za vročen ob izdelavi.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Če je bila ugotovljena domneva vročitve (tj. če je naslovnik zavrnil prejem ali ni sprejel pisanja kljub dvema poskusoma vročitve), lahko naslovnik v skladu z zakonikom o civilnem postopku pri sodišču, pristojnem za vročitev, vloži ugovor na podlagi spodaj navedenih razlogov. Sodišče naslovnika o domnevi vročitve obvesti v osmih delovnih dneh od začetka veljavnosti svoje ugotovitve, ali če za domnevo vročitve izve šele pozneje, v treh delovnih dneh od datuma, ko je izvedelo zanjo, ali v primeru komunikacije v papirni obliki po navadni pošti. Sodišče v obvestilu naslovnika obvesti o pravilih, ki urejajo ugovore zoper domnevo vročitve, v primeru vložitve ugovora pa ga obvesti o pravnem učinku uvedbe postopka.

Praviloma velja, da ugovora ni mogoče vložiti več kot tri mesece po datumu začetka veljavnosti domneve vročitve ali po datumu vročitve. Če se vročitev ali domneva vročitve nanaša na pisanje, s katerim se začne postopek, se lahko ugovor vloži med postopkom, in sicer v petnajstih dneh od seznanitve z vročitvijo ali domnevo vročitvijo pisanja.

Ugovoru se ugodi, če naslovnik sodnega pisanja ni mogel prejeti, ker (a) je bila vročitev opravljena v nasprotju s pravili, ki urejajo vročanje uradnih pisanj, ali ni bila zakonita iz drugega razloga, ali (b) naslovnik pisanja ni mogel prejeti iz drugih razlogov, kot so navedeni v točki (a), in sicer brez svoje krivde.

Ugovor zoper domnevo vročitve na podlagi razlogov iz točke (b) lahko vložijo samo fizične osebe.

Če sodišče ugovoru ugodi, se pravne posledice, povezane z vročitvijo, odpravijo, vročitev in vse ukrepe ter postopkovna dejanja, ki so bila že opravljena, pa je treba po potrebi ponoviti.

Ugovor se lahko vloži tudi med izvršilnim postopkom. Če odločba, ki se šteje za vročeno, postane pravnomočna, lahko naslovnik – na podlagi že opisanih razlogov – vloži ugovor pri sodišču, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, med izvršilnim postopkom, in sicer v petnajstih dneh od datuma, ko je izvedel za postopek za izvršitev odločbe.

Praviloma lahko sodišče odredi vročitev z javno objavo na zahtevo zadevne stranke, če obstajajo utemeljeni razlogi za to. Če se dejstva, predstavljena v vlogi za vročitev z javno objavo, izkažejo za napačna in je vložnik vedel, da so napačna, ali bi to razumno moral vedeti, je treba stranki odrediti plačilo stroškov, nastalih v zvezi z vročitvijo z javno objavo, ne glede na izid postopka, sodišče pa naloži tudi denarno kazen.

Če je bilo pisanje, s katerim se začne postopek, ali drugo pisanje stranki vročeno z javno objavo v nasprotju s pravili, ki se uporabljajo za tako vročitev, je lahko pravnomočna sodba predmet revizije.

11 Če naslovnik zavrne sprejem pisanja na podlagi uporabljenega jezika (člen 12 uredbe o vročanju pisanj) in če sodišče ali organ, ki odloča v sodnem postopku, po preverjanju odloči, da zavrnitev ni bila upravičena, ali obstaja posebno pravno sredstvo za izpodbijanje te odločbe?

Posebno pravno sredstvo ni na voljo.

12 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko? Ali obstaja razlika, kadar je treba pisanje vročiti v skladu z nacionalnim pravom in kadar zaprosilo za vročitev izvira iz druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 15 uredbe o vročanju pisanj v zvezi z vročitvijo pisanja iz druge države članice

Sodne takse vključujejo tudi stroške vročanja pisanj. Stranki torej v sodnem postopku ni treba plačati stroškov vročitve. Edina izjema je vročitev po sodnem izvršitelju v skladu z zakonom LIII iz leta 1994, pri čemer mora oseba, ki zahteva izvršbo, vnaprej plačati s tem povezane stroške. V skladu z zakonom je sodni izvršitelj upravičen do enkratnega plačila v višini 6 000 HUF in pavšalnega zneska v višini 1 500 HUF za kritje stroškov, ne glede na število poskusov vročitve.

Če se postopek izvršbe začne na podlagi pisanja, ki ga je treba vročiti, stroške nosi dolžnik. Stroške vročitve z javno objavo mora vnaprej plačati oseba, ki zahteva tako vročitev.

V pravilih o taksah za vročanje ne obstaja razlika glede zahtev iz druge države članice.