Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

„Vročitev“ (izsniegšana) sodnega pisanja pomeni pravočasno dostavo pisanja prejemniku, da ta lahko uveljavlja in brani svoje pravice. Zakon o civilnem postopku (Civilprocesa likums) določa več različnih načinov vročanja, vključno s priporočenim pismom, elektronsko pošto, vročitvijo po sodnem izvršitelju (tiesu izpildītājs) in vročitvijo po kurirju (ziņnesis). Sodno pisanje se šteje za vročeno, ko je vročeno v skladu s formalnimi zahtevami, določenimi v zakonodaji, in je vročitev evidentirana v obrazcu, predvidenem v ta namen.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Sodna pisanja, sestavljena v skladu s členom 56(2) zakona o civilnem postopku: sodbe, odločbe, obvestila, sodni pozivi, predlogi v posebnih vrstah postopkov, redna pravna sredstva, kasacijske pritožbe, istovetne kopije pisnih vlog ter vsa pisanja, ki so jih sestavile in sodišču predložile stranke v zadevi, drugim strankam pa jih je pozneje vročilo samo sodišče.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Pisanje iz druge države v Latviji vroči sodni izvršitelj.

Osrednji organ je latvijski svet zapriseženih sodnih izvršiteljev (Zvērinātu tiesu izpildītāju padome).

Naslov: Lāčplēša iela 27-32, Rīga, LV-1011, Latvija

Telefon: +371 67290005, telefaks: +371 62302503

E-naslov: documents@lzti.lv

Več podrobnosti je na voljo na: https://www.lzti.lv/service-foreign-documents/.

4 Poizvedbe o naslovu

Latvija je izbrala mehanizem iz člena 7(1), točka (c), Uredbe, tj. zagotavljanje podrobnih informacij prek evropskega portala ePravosodje o tem, kako najti naslove oseb, ki jim je treba vročiti pisanje.

4.1 Ali zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če navedeni naslov ni točen? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(2)(c) uredbe o vročanju pisanj

Latvijski pristojni organi ne izvajajo poizvedb o naslovih. Latvijski organi na lastno pobudo ne predložijo zahtev za pridobitev informacij o naslovih za vpis v register fizičnih oseb v primerih, kadar je naslov, naveden v zaprosilu za vročanje, nepravilen.

Za iskanje naslova naslovnika sta odgovorna organ, ki je predložil pisanje, ali stranka, ki je oddala zaprosilo.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

1. Za pridobitev naslova fizične osebe je mogoče vložiti uradno zahtevo pri uradu za državljanstvo in migracije v okviru ministrstva za notranje zadeve, ki vodi register fizičnih oseb. V zahtevi za izdajo izpisa iz registra fizičnih oseb (par izziņas sniegšanu no Fizisko personu reģistra) je treba navesti, zakaj se podatki potrebujejo, da lahko upravljavci podatkov odločijo, ali obstaja ustrezna podlaga za zagotovitev takih informacij.

2. Naslov družbe je mogoče pridobiti brezplačno z vpogledom v podatke v poslovnem registru. Vsi vpisi v poslovni register so brezplačno na voljo na informacijskem spletišču, s čimer je zagotovljena njihova prva dostopnost javnosti na spletu.

4.3 Kakšno vrsto pomoči pri poizvedbah o naslovu iz drugih držav članic zagotavljajo organi te države članice v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj

Latvijski svet zapriseženih sodnih izvršiteljev ne opravlja poizvedb o naslovih (tj. iskanja tožencev).

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Pisanje vroči sodni izvršitelj, ki se oglasi pri naslovniku.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Sodna pisanja se pošljejo elektronsko, po navadni pošti ali prek kurirja. Sodna pisanja se pošljejo elektronsko v naslednjem vrstnem redu:

(1) prek spleta, če je naslovnik sodišče obvestil, da soglaša s komuniciranjem s sodiščem prek spleta;

(2) na elektronski naslov, ki ga navede naslovnik, če je sodišče obvestil, da soglaša s komuniciranjem s sodiščem po elektronski pošti;

(3) na uradni elektronski naslov naslovnika.

Če sodnih pisanj fizični osebi ni mogoče elektronsko poslati v skladu s tem postopkom, se pisanja pošljejo na naslov stalnega prebivališča, ki ga je prijavila fizična oseba, in na dodatni naslov, če je tak naslov naveden v prijavi, razen če je fizična oseba navedla drug naslov za komuniciranje s sodiščem.

Če toženec nima prijavljenega stalnega prebivališča in ni navedel drugega naslova za komuniciranje s sodiščem, se sodna pisanja vročijo na naslov toženca, ki ga navede stranka v postopku, če je znan. Sodna pisanja se lahko pošljejo tudi na delovno mesto osebe.

Če sodnih pisanj pravni osebi ni mogoče poslati elektronsko v skladu s tem postopkom, se pošljejo na njen registrirani sedež.

Sodna pisanja, ki jih vroči kurir ali stranka v postopku, se naslovniku vročijo osebno proti podpisu.

Za nekatera sodna pisanja je lahko v zakonu predvideno pošiljanje s priporočeno pošto ali z drugimi sredstvi dostave ali vročanja.

6.1 Katera vrsta elektronskega vročanja v smislu člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj je na voljo v tej državi članici, če je treba vročitev opraviti neposredno osebi, ki ima znan naslov za vročanje v drugi državi članici?

Na voljo sta obe obliki vročanja iz člena 19(1) Uredbe, in sicer elektronsko pošiljanje sodnih pisanj v naslednjem vrstnem redu:

(1) prek spleta, če je naslovnik sodišče obvestil, da soglaša s komuniciranjem s sodiščem prek spleta;

(2) na elektronski naslov, ki ga navede naslovnik, če je sodišče obvestil, da soglaša s komuniciranjem s sodiščem po elektronski pošti;

(3) na uradni elektronski naslov naslovnika.

6.2 Ali je ta država članica v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj določila dodatne pogoje, pod katerimi bo sprejela elektronsko vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj

Dodatni pogoji niso bili določeni.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Člen 56(8) zakona o civilnem postopku določa, da če se oseba, ki dostavlja pravna pisanja, z naslovnikom ne sreča osebno, pisanja vroči kateremu koli odraslemu družinskemu članu, ki živi z naslovnikom. Če se oseba, ki dostavlja pravno pisanje, ne sreča osebno z naslovnikom na njegovem delovnem mestu, pisanje pusti pri upravi, da ga bo posredovala naslovniku. V navedenih primerih mora oseba, ki sprejme pisanja, navesti svoje ime in priimek, čas in datum vročitve ter njeno razmerje z naslovnikom ali njen položaj in pisanja nemudoma posredovati naslovniku.

„Člen 59 zakona o civilnem postopku.Sodni poziv z objavo

(1) Če toženčevega naslova ni bilo mogoče ugotoviti v skladu s členom 54.1 zakona o civilnem postopku, če pisanj ni bilo mogoče dostaviti na naslov, ki ga je navedla stranka v postopku, v skladu s členom 54.1(1) tega zakona ali če pisanj ni bilo mogoče dostaviti v skladu s členom 56.2 tega zakona, je lahko toženec pozvan na sodišče z objavo sodnega poziva v uradnem listu (Latvijas Vēstnesis).

(2) Ne glede na obvestilo o sodnem pozivu v uradnem listu lahko tožniki na lastne stroške objavijo sodni poziv v drugih časopisih.

(3) Besedilo sodnega poziva, objavljenega v časopisu, mora ustrezati vsebini sodnega poziva.

(4) Sodišče lahko zadevo obravnava v odsotnosti toženca, če je od objave sodnega poziva v uradnem listu pretekel vsaj mesec dni.

(5) Poleg tega, da se toženec na sodišče pozove z objavo v uradnem listu, se sodni poziv vroči tudi na kraju, kjer se nahaja toženčeva nepremičnina, če ga je tožnik navedel.“

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

„Člen 56.1 zakona o civilnem postopku Datum dostave in vročitve sodnih pisanj

(1) Če so bila sodna pisanja vročena v skladu s postopkom iz člena 56 tega zakona, razen v primeru iz odstavka 9 navedenega člena, se šteje, da je bila oseba obveščena o času in kraju sodne obravnave ali procesnega dejanja ali o vsebini zadevnega pisanja, sodna pisanja pa se štejejo za vročena:

(1) na datum, ko sta jih naslovnik ali druga oseba prevzela v skladu s členom 56(3), (7) ali (8) zakona o civilnem postopku;

(2) na datum, ko je zadevna oseba zavrnila prevzem teh pisanj (člen 57 navedenega zakona);

(3) če so bila pisanja poslana po pošti, sedmi dan od datuma pošiljanja;

(4) če so bila pisanja poslana elektronsko, tretji dan od datuma pošiljanja.

(2) Dejstvo, da so bila sodna pisanja dostavljena na naslov prijavljenega stalnega prebivališča fizične osebe, na dodatni naslov, naveden v prijavi, ali na naslov, ki ga je fizična oseba navedla za komuniciranje s sodiščem, ali na registrirani sedež pravne osebe, in dejstvo, da je obvestilo o vročitvi izdal poštni urad ali da so bila pisanja vrnjena, sami po sebi ne vplivata na to, da so bila pisanja vročena. Naslovnik lahko domnevo, da so bila pisanja vročena sedmi dan po tem, ko so bila poslana, če so bila poslana po pošti, ali tretji dan po tem, ko so bila poslana, če so bila poslana elektronsko, ovrže s sklicevanjem na objektivne okoliščine, na katere ni mogel vplivati in zaradi katerih pisanj ni mogel prejeti na navedenem naslovu.“

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Kadar se sodno pisanje vroči z deponiranjem na poštnem uradu, je treba na naslovu prejemnika pustiti ali nanj poslati pisno obvestilo o tem. Če to ni mogoče, se obvestilo pritrdi na vrata naslovnikovega doma, poslovnih prostorov ali stalnega prebivališča, ali pa se vroči osebi, ki živi v bližini, da ga bo nato posredovala naslovniku. V obvestilu mora biti jasno navedeno, da deponirano pisanje pošilja sodišče.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

„Člen 57 zakona o civilnem postopku. Posledice zavrnitve sprejema sodnih pisanj

(1) Če naslovnik zavrne sprejem sodnih pisanj, oseba, ki pisanja dostavlja, naredi ustrezen zaznamek na pisanje, pri čemer navede razloge za zavrnitev ter datum in čas.

(2) Zavrnitev sprejema sodnih pisanj ni ovira za obravnavo zadeve.“

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 18 uredbe o vročanju pisanj)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 18 uredbe o vročanju pisanj), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Če je to posebej navedeno, se lahko vročitev pisanja opravi v prostorih sodišč, pri čemer je naslovnik pozvan, naj se tam zglasi.

Pisanje se lahko vroči po pošti, če se pošlje s priporočeno pošto. Pošiljka se vroči na poštnem uradu ali jo vroči poštar, oseba, navedena kot prejemnik pisanja, ki se vroča, ali njen pooblaščeni zastopnik pa se mora podpisati, da lahko prejme pošiljko; pokazati mora tudi dokazilo o istovetnosti in pooblastilo za zastopanje. Stranka, ki uporabi to poštno storitev, lahko tudi navede, da je treba pošiljko osebno vročiti izključno določeni osebi.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 18 uredbe o vročanju pisanj, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Če vročitev po priporočeni pošti ni uspešna, ni drugega načina za vročitev pisanja po pošti.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Prejemnik pisanja, poslanega s priporočeno pošto, je obveščen z obvestilom, poslanim na njegov domači naslov.

Naslovnik lahko v skladu s postopki, ki jih določi izvajalec poštnih storitev, od tega izvajalca zahteva, da ga o prejemu poštne pošiljke obvesti z ustreznimi elektronskimi sredstvi, če izvajalec poštnih storitev omogoča obveščanje o prejemu poštne pošiljke z določenimi elektronskimi sredstvi. Naslovniku v takem primeru ni treba poslati pisnega obvestila o prejemu v papirni obliki.

Pisanje se na poštnem uradu hrani 30 dni od dneva prejema. Prejemnik je vsaj dvakrat pozvan, naj pošiljko prevzame s poštnega urada.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Če se sodno pisanje pošlje po pošti, se evidentirata kraj in čas vročitve pisanja, poleg tega pa se na poštno pošiljko doda zaznamek o tem.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Sodišče se neposredno ali prek osrednjega organa obrne na zadevno drugo državo in jo zaprosi za novo zaprosilo za vročitev pisanj na podlagi naslovnikove prošnje.

11 Če naslovnik zavrne sprejem pisanja na podlagi uporabljenega jezika (člen 12 uredbe o vročanju pisanj) in če sodišče ali organ, ki odloča v sodnem postopku, po preverjanju odloči, da zavrnitev ni bila upravičena, ali obstaja posebno pravno sredstvo za izpodbijanje te odločbe?

Sodišče preuči toženčevo zavrnitev sprejema pisanja in odloči o utemeljenosti dejanja ter v odločbi navede razloge, zoper katere se lahko naslovnik pritoži po rednem pritožbenem postopku.

12 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko? Ali obstaja razlika, kadar je treba pisanje vročiti v skladu z nacionalnim pravom in kadar zaprosilo za vročitev izvira iz druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 15 uredbe o vročanju pisanj v zvezi z vročitvijo pisanja iz druge države članice

V Latviji se pisanja vročajo v skladu s členom 15(2), točka (a), Uredbe, pri čemer se za vsako zaprosilo za vročanje pisanja zaračuna pristojbina v višini 133,33 EUR (z DDV). Plačilo je treba opraviti z bančnim nakazilom, morebitno bančno provizijo pa krije oseba, ki plača pavšalni znesek za vročanje pisanj.

Podatki o bančnem računu:

Registracijska številka: 90001497619

Registrirani sedež: Lāčplēša iela 27-32, Riga, LV-1011, Latvija

Banka: Swedbank AS

Številka računa: LV93HABA0551038096742

Oznaka SWIFT: HABALV22

Namen plačila: Podatki naslovnika