Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Nizozemska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

Vročitev (betekening en kennisgeving) se v osnovi nanaša na uradno dejanje, ki ga opravi sodni izvršitelj (gerechtsdeurwaarder). Sodni izvršitelji naslovniku pisanje (exploot) izročijo tako, da ga „vročijo“ osebno. Pisanje dopolnijo tako, da na mestu vročitve sestavijo zapisnik o tem, kako so pisanje izročili naslovniku, in ga podpišejo. Vročitev seveda sovpada z obvestilom (kennisgeving). Sodni izvršitelj na primer vroči obvestilo o izrečeni sodbi (vonnis) ali sodni poziv na obravnavo (oproeping voor een gerecht).

Ta posebna pravila o vročitvi so bila odlikovana v Evropski uniji, da bi se olajšala komunikacija na tem področju med prebivalci držav članic. Za vročitev osebam zunaj Evropske unije se uporabljajo druga pravila.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

V Uredbi (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta (uredba o vročanju pisanj) so „izvensodna pisanja“ opredeljena kot „pisanja, ki jih sestavi ali overi javni organ ali uradnik, in druga pisanja, ki jih je treba uradno poslati naslovniku, ki prebiva v drugi državi članici, za namene uveljavljanja, dokazovanja ali zaščite pravice ali zahtevka po civilnem ali gospodarskem pravu. Izraz ‚izvensodna pisanja‘ ne bi smel vključevati pisanj, ki jih izdajo upravni organi za namene upravnih postopkov.“ Glej uvodno izjavo 9 uredbe o vročanju pisanj.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

V členu 11(1) uredbe o vročanju pisanj je določeno, da: „[o]rgan za sprejem sam vroči pisanje ali poskrbi za njegovo vročanje v skladu s pravom zaprošene države članice ali na poseben način, ki ga zahteva organ za pošiljanje, razen če ta način ni združljiv s pravom te države članice.“

Na Nizozemskem kot organ za sprejem delujejo sodni izvršitelji. Glej tudi izvedbeni akt.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če navedeni naslov ni točen? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(2)(c) uredbe o vročanju pisanj

Da, ker sodni izvršitelj izvaja uradno dejanje, pred tem vedno preišče podatkovno zbirko registra prebivalstva (Basisregistratie personen (BRP)), tudi če je v registru že naveden naslov. Ta se vedno preveri.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Ne, tuji organi morajo stopiti v stik z nizozemskim sodnim izvršiteljem, ki bo pridobil ali preveril naslov. Za to storitev se zaračuna taksa.

4.3 Kakšno vrsto pomoči pri poizvedbah o naslovu iz drugih držav članic zagotavljajo organi te države članice v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj

Ta določba je nova. Sodni izvršitelji pred tem niso pridobili naslova iz registra prebivalcev, dokler niso prejeli uradnega pisanja. To ni več potrebno. Naslovi se zdaj lahko preverijo, preden se pošlje uradno pisanje.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Glej oddelek 2 uredbe o vročanju pisanj: v členih 16 do 20 so opisani drugi načini vročanja pisanj.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Glej člen 19 uredbe o vročanju pisanj: to je odvisno od tega, kaj je dovoljeno v posamezni državi članici. Potrebno je izrecno soglasje naslovnika.

6.1 Katera vrsta elektronskega vročanja v smislu člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj je na voljo v tej državi članici, če je treba vročitev opraviti neposredno osebi, ki ima znan naslov za vročanje v drugi državi članici?

Digitalna vročitev se opravi le za nekatere sklepe o rubežu. Vendar pa se druga vročitev takih sklepov o rubežu še vedno opravi fizično. Prednost tega je, da lahko nato sodni izvršitelj osebi, ki ji vroča pisanje, poda dodatna pojasnila. To je morda najpomembnejša naloga sodnega izvršitelja.

6.2 Ali je ta država članica v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj določila dodatne pogoje, pod katerimi bo sprejela elektronsko vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj

Od 1. januarja 2021 se elektronska vročitev sklepov o rubežu zahteva, če dolžnik kraljevi poklicni organizaciji sodnih izvršiteljev (Koninklijke Beroepsorganisatie van Gerechtsdeurwaarders) sporoči, da se je odločil za ta način rubeža. Glej člen 475(3) (novega) zakonika o civilnem postopku. Da se lahko opravi elektronska vročitev, morajo biti v sistem, ki ga je v ta namen v imenu kraljeve poklicne organizacije izvršiteljev razvila fundacija mreže sodnih izvršiteljev (Stichting Netwerk Gerechtsdeurwaarders), vključeni tako sodni izvršitelj kot tudi dolžniki.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Glej člene 46 do 63 zakonika o civilnem postopku.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Takrat, ko sodni izvršitelj podpiše in izroči pisanje. Sodni izvršitelj pisanje ali uradno poročilo dopolni na mestu vročitve ter obdrži zapisnik o tem, kako in komu je izročil pisanje. Nato pisanje osebno izroči naslovniku ali pa ga vloži v kuverto in ga pusti v poštnem nabiralniku.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Pisanja se ne puščajo na pošti. Če je ulica poplavljena ali pa naslovnik nima poštnega nabiralnika ali je tako napadalen, da sodni izvršitelj ne more niti pustiti kuverte v poštnem nabiralniku, se pisanja pošljejo po pošti. V tem primeru sodni izvršitelj pisanje dopolni v uradu in navede razloge, zakaj ga ni bilo mogoče vročiti osebno. Pisanja se nato pošljejo po pošti v kuverti sodnega izvršitelja.

To je nenavadna značilnost nizozemske zakonodaje, saj očitno obstaja dvom o tem, ali bo poštni delavec uspešnejši od sodnega izvršitelja, čeprav je v primeru napadalnega naslovnika pismo nedvomno lažje pustiti v poštnem nabiralniku. Prav tako poštar verjetno ne bo uspešnejši v drugih navedenih okoliščinah. Kljub temu je ta način vročanja tisti, ki je v takih okoliščinah določen z zakonom.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

To se bo preučilo v postopku. Naslovnik lahko vročitev zavrne le iz razlogov, določenih v členu 12 uredbe o vročanju pisanj. Sodišče je že odločilo, da organ za sprejem ni pristojen, da oceni, ali so zavrnitve v zvezi z jezikovnimi zahtevami, upravičene. To je tudi samo po sebi logično in smiselno.

Organ za sprejem namreč dokaj težko oceni, ali naslovnik pozna jezik, v katerem je pisanje napisano, ali pa ta jezik dovolj obvlada. Organ, pristojen za vročanje pisanj, morda nima nujno na voljo sredstev za tako oceno. Poleg tega je za navedeno oceno pristojno neodvisno sodišče.

Če se izbere jezik države članice prejemnice, pravica do zavrnitve ne obstaja, in vročitve ni mogoče preprečiti. Zavrnitev vročitve se lahko odpravi, tako da se naslovniku vroči prevod.

Nazadnje je treba opozoriti, da ima uredba o vročanju pisanj neposreden učinek, saj se izvršilni nalog šteje za vročen, šele ko je bil veljavno vročen v državi članici prejemnici.

Če se pisanje zavrne v skladu z uredbo o vročanju pisanj, zavrnitev pa se ne odpravi, vročitev ni opravljena.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 18 uredbe o vročanju pisanj)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 18 uredbe o vročanju pisanj), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Uporablja se slednje; pisanje se preprosto pošlje s priporočeno pošto. To s poštnimi storitvami ni usklajeno vnaprej. Pisanja se pogosto pošljejo neposredno organu in se v tem primeru ne pošljejo s priporočeno pošto.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 18 uredbe o vročanju pisanj, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

V tem primeru bi se pisanje vrnilo.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Ne. V primeru pisanj, ki se pošljejo s priporočeno pošto ali pustijo na poštnem uradu, poštni uslužbenci (na Nizozemskem) vedno pustijo obvestilo, da je bilo pisanje dostavljeno na poštnem uradu in da ga je mogoče prevzeti.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Da, glej člen 14 uredbe o vročanju pisanj.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Če zadevna oseba pisanja ne prejme, vročitev ni bila opravljena. Nato je treba opraviti še en poskus vročitve.

11 Če naslovnik zavrne sprejem pisanja na podlagi uporabljenega jezika (člen 12 uredbe o vročanju pisanj) in če sodišče ali organ, ki odloča v sodnem postopku, po preverjanju odloči, da zavrnitev ni bila upravičena, ali obstaja posebno pravno sredstvo za izpodbijanje te odločbe?

Ne, naslovnik se bo moral braniti v istem postopku.

12 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko? Ali obstaja razlika, kadar je treba pisanje vročiti v skladu z nacionalnim pravom in kadar zaprosilo za vročitev izvira iz druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 15 uredbe o vročanju pisanj v zvezi z vročitvijo pisanja iz druge države članice

Da, taksa se razlikuje glede na državo članico. Na Nizozemskem se trenutno zaračunava 65 EUR. Vendar se ta znesek poveča na podlagi izvedbenega akta. V Belgiji se na primer zaračunava 165 EUR. Kadar se vročitev opravi v skladu z uredbo o vročanju pisanj, je taksa vedno enaka. Na Nizozemskem je vročitev urejena z odlokom o taksah sodnih izvršiteljev (Besluit tarieven ambtshandelingen gerechtsdeurwaarders).

Zadnja posodobitev: 10/05/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.