Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

„Vročanje pisanj“ pomeni določenim osebam v skladu s civilnim procesnim pravom zagotoviti dostop do pisanj, ki so jim namenjena.

Od vročitve pisanj v skladu z zakonom so odvisni uveljavljanje procesnih pravic strank (pravica do javne obravnave, pravica do obrambe, pravica do predložitve dokazov v podporo trditvam in pravica do obveščenosti), veljavnost postopka v drugih pogledih, pravilen izračun rokov in posledično veljavnost izdane sodbe.

Vročanje pisanj je urejeno predvsem v poglavju 2 (členi 131–147) zakonika o civilnem postopku z dne 17. novembra 1964 in izvedbenih aktih:

• uredbi ministra za pravosodje z dne 18. junija 2019 – poslovnik rednih sodišč (v nadaljnjem besedilu: poslovnik),
• uredbi ministra za pravosodje z dne 6. maja 2020 o podrobnem postopku in načinu vročanja sodnih pisanj v civilnih postopkih (v nadaljnjem besedilu: uredba).

Vročanje z navadno pošto (točka 8 spodaj) je dodatno urejeno v zakonu o poštnih storitvah z dne 23. novembra 2012 in pravilih o opravljanju poštnih storitev, ki so jih izdali posamezni izvajalci poštnih storitev. Imenovani izvajalec – trenutno Poczta Polska S.A. – je izvajalec poštnih storitev, ki mora zagotavljati univerzalne poštne storitve (in ne more zavrniti sklenitve pogodbe o dostavi priporočenih pisem).

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Vsa sodna pisanja in vloge, katerih vročitev ima pravne učinke, je treba vročiti uradno.

Sodna pisanja (pisanja, ki jih sodišče pošlje strankam in drugim udeležencem v sodnih postopkih) so: obvestila, vabila, obvestila o pravicah in obveznostih, izvodi odločb (sodb, odločitev, sodnih odredb za plačilo) ali nalogov in izvodi sodb z obrazložitvijo.

Vloge vključujejo pisanja, s katerimi se začne postopek (npr. predlogi), in pisanja, ki jih med postopkom vložita stranki in vsi drugi subjekti, pooblaščeni za sodelovanje v civilnem postopku (npr. državni tožilec, varuh človekovih pravic in varuh otrokovih pravic), v katerih so navedeni njihovi zahtevki ali trditve.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Na Poljskem se pisanja vročajo uradno, kar pomeni, da sodišče skoraj vsa pisanja v sodnih postopkih vroča po uradni dolžnosti. Zato mora stranka ob predložitvi vloge to sodišču predložiti skupaj z ustreznim številom izvodov za vročitev udeležencem v postopku (člen 128(1) zakonika o civilnem postopku). Izjeme vključujejo predvsem vročitev prvega pisanja v zadevi toženi stranki in izmenjavo pisanj med poklicnimi zastopniki (glej spodaj).

Če toženec kljub dvema obvestiloma o poskusu vročitve ne prevzame predloga ali druge vloge, zaradi katere bi moral zagovarjati svoje pravice, in če se ne uporabljajo posebne določbe o učinkovitem vročanju in če tožencu še ni bilo vročeno pisanje v zadevi, sodišče tožniku pošlje izvod pisanja, v katerem ga zavezuje, naj pisanje tožencu vroči po sodnem izvršitelju. Sodni izvršitelj bo na zahtevo tožnika pisanje vročil osebno s povratnico in z navedbo datuma ali ugotovil, da naslovnik ne prebiva na navedenem naslovu. Ob plačilu dodatne takse (40 PLN) bo sodni izvršitelj tudi ugotovil naslov toženca. Če tožnik v dveh mesecih sodišču ne predloži dokazila, da je sodni izvršitelj tožencu vročil pisanje, ali ne navede trenutnega naslova toženca ali ne predloži dokazila, da toženec prebiva na naslovu, navedenem v predlogu, lahko sodišče postopek začasno ustavi in ga po treh mesecih od začasne ustavitve prekine (člen 139[1] zakonika o civilnem postopku, člen 177(1)(6) zakonika o civilnem postopku, člen 182(1)(1) zakonika o civilnem postopku, člena 3a in 3b zakona o sodnih izvršiteljih z dne 22. marca 2018).

Ko je zadeva še v postopku, morajo odvetniki, pravni svetovalci, patentni zastopniki in generalni svetovalec Republike Poljske drug drugemu neposredno vročati izvode vlog, vključno s prilogami. Zgoraj navedeno se ne uporablja za vložitev nasprotnih tožb, ugovorov, kasacijskih pritožb, pritožb, predlogov za razveljavitev zamudne sodbe, ugovorov zoper plačilni nalog, pritožb zoper plačilni nalog, predlogov za zavarovanje terjatev, predlogov za obnovo postopka, pritožb za razglasitev nezakonitosti končne sodbe in pritožb zoper odločitve sodnih uradnikov, ki jih je treba sodišču predložiti skupaj z izvodi za nasprotno stranko. Prav tako se ne uporablja za pisanja, predložena prek sistema IKT (člen 132(1)–1[2] zakonika o civilnem postopku).

Elektronsko vročanje je sprejemljivo pod nekaterimi pogoji, kot je opisano v točki 6 spodaj.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če navedeni naslov ni točen? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(2)(c) uredbe o vročanju pisanj

Sodišče ob sprejemu zahtevka za izvršitev samo ne ugotavlja prebivališča ali sedeža naslovnika, temveč le popravi očitne napake v naslovu. Vendar če je vložnik vložil zahtevek za vročitev v skladu z zakonodajo zaprošene države članice in poljska zakonodaja dovoljuje, da se vročitev šteje za učinkovito, če se opravi na naslovu, ki je razkrit v posebnih evidencah ali registrih (glej točko 5 spodaj), se od sodišča lahko pričakuje, da bo preverilo podatke v takih evidencah ali registrih. Če sodišče v skladu z zgoraj opisanim ugotovi drug naslov od tistega, ki ga je sporočil vložnik, mora ponovno poskusiti vročiti pisanje. Sodišče lahko preveri tudi, ali mu je naslov znan po uradni dolžnosti (npr. v zvezi z drugo zadevo, ki je v postopku pred sodiščem), in poskuša pisanje vročiti na ta naslov.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Poljski elektronski sistem registra prebivalstva (PESEL) med drugim vsebuje informacije o registriranih naslovih fizičnih oseb. Tuji pravosodni organi nimajo neposrednega dostopa do registra. Tuje sodišče lahko poljsko sodišče zaprosi, da pridobi dokaze za ugotovitev naslova fizične osebe, v skladu z dvostranskim sporazumom ali Konvencijo o pridobivanju dokazov v tujini v civilnih ali gospodarskih zadevah, podpisano 18. marca 1970 v Haagu. Poljsko sodišče bo nato zahtevalo informacije iz registra PESEL ali registra prebivalstva zadevne občine ali pa bo morda sprejelo druge potrebne ukrepe.

Stranka v sodnem postopku v tujini lahko zahtevek za dostop do podatkov v registru PESEL ali registru prebivalstva vloži pri kateri koli občinski upravi na Poljskem. Tak zahtevek je treba vložiti pisno na obrazcu (ki je na voljo na spletiščih občinske uprave). Stranka mora dokazati obstoj pravnega interesa in predložiti dokaze, da se pravica do dostopa nanaša na določeno osebo. Na bančni račun občine, na kateri je bil zahtevek vložen, se plača taksa v višini 31 PLN. Vendar je treba opozoriti, da se po poljski zakonodaji ne domneva, da je naslov fizične osebe, naveden v registru PESEL ali registru prebivalstva, dejanski naslov prebivališča te osebe.

Poslovni naslovi fizičnih oseb, ki imajo podjetja, so shranjeni v osrednjem poslovnem registru (CEIDG) in so brezplačno na voljo na spletu. Iskalnik v poljščini in angleščini je na voljo na naslovu: https://aplikacja.ceidg.gov.pl/ceidg/ceidg.public.ui/search.aspx.

Naslovi drugih podjetnikov (gospodarskih družb, zadrug, podjetij v državni lasti, organov za raziskave in razvoj, tujih podjetij in njihovih podružnic ter vzajemnih družb) ter združenj, drugih socialnih in poklicnih organizacij, fundacij in zdravstvenih ustanov so na voljo v nacionalnem sodnem registru in so brezplačno dostopni na spletu. Iskalnik v poljščini je na voljo na naslovu: https://ekrs.ms.gov.pl/web/wyszukiwarka-krs/strona-glowna/.

4.3 Kakšno vrsto pomoči pri poizvedbah o naslovu iz drugih držav članic zagotavljajo organi te države članice v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj

Poljska v skladu s členom 7(1)(c) uredbe o vročanju pisanj na evropskem portalu e-pravosodje zagotavlja podrobne informacije o tem, kako poiskati naslove oseb, ki jim je treba vročiti pisanje.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Sodišče pisanja vroča po izvajalcu poštnih storitev, osebah, zaposlenih pri sodiščih, ali sodni dostavni službi. Sodišče lahko pisanja vroči tudi po sodnem izvršitelju v skladu z zakonom o sodnih izvršiteljih z dne 22. marca 2018 (člen 131 zakonika o civilnem postopku, člen 96 poslovnika). V takih primerih sodni izvršitelj pisanje naslovniku vroči osebno s povratnico in navedbo datuma ali ugotovi, da naslovnik ne prebiva na navedenem naslovu. V praksi vročitev običajno opravi izvajalec poštnih storitev (Poczta Polska S.A.) po priporočeni pošti s povratnico.

Če je pisanje naslovljeno na fizično osebo, se ji pisanje vroči osebno, tj. se izroči zadevni osebi, ali če ta nima poslovne sposobnosti, njenemu zakonitemu zastopniku (člen 133(1) zakonika o civilnem postopku).

Sodišča pisanja vojakom vročajo po vojaški policiji, policistom in uradnikom zaporne službe po njihovih neposrednih nadrejenih, osebam v priporu pa po upravi zavoda (člen 137 zakonika o civilnem postopku).

Pisanja, namenjena pravnim osebam in organizacijam, ki niso samostojne pravne osebe, se vročijo organu, pooblaščenemu za njihovo zastopanje pred sodiščem, ali izročijo zaposlenim, pooblaščenim za sprejem pisanj. Če je za namene sodnega postopka imenovan pravni zastopnik ali oseba, pooblaščena za sprejem sodnih pisanj, se pisanje vroči tem osebam (člen 133(2) zakonika o civilnem postopku).

Vloge ali odločbe za podjetnike, vpisane v osrednji poslovni register (CEIDG), se vročijo na naslovu za vročanje iz registra, razen če je podjetnik navedel drug naslov za vročanje (člen 133(2)[1] zakonika o civilnem postopku).

Vloge ali odločbe za podjetnike, vpisane v sodni register, se vročijo na naslovu, razkritem v registru, razen če je podjetnik navedel drug naslov za vročanje. Če je bil zadnji razkriti naslov izbrisan zaradi neskladnosti z dejanskim stanjem in ni bil vložen zahtevek za vnos novega naslova, ki ga je mogoče razkriti, se izbrisani naslov šteje za naslov, ki je na voljo v registru (člen 133(2)[2] zakonika o civilnem postopku).

Vloge ali odločbe za osebe, ki zastopajo subjekt, vpisan v nacionalni sodni register, stečajne upravitelje, pooblaščence, člane organov ali osebe, pooblaščene za imenovanje uprave, se vročijo na naslovu za vročanje, navedenem v nacionalnem sodnem registru (člen 133(2)[3] zakonika o civilnem postopku).

Če je za namene sodnega postopka imenovan pravni zastopnik ali oseba, pooblaščena za sprejem sodnih pisanj, se sodna pisanja vročijo tem osebam. Vendar se pisanja, s katerimi se stranko pozove, naj je osebno navzoča, vročijo le neposredno tej stranki, razen strankam, ki nimajo stalnega ali običajnega prebivališča ali sedeža na Poljskem ali v drugi državi članici EU (člen 133(3) zakonika o civilnem postopku, člen 1135[5](1) zakonika o civilnem postopku).

Vročitev se opravi na naslovu prebivališča, delovnem mestu ali kjer koli je naslovnik.

Pisanje se lahko na zahtevo stranke vroči v poštni predal, ki ga stranka sporoči. V takih primerih se pisanje, poslano prek izvajalca poštnih storitev, odda na poštnem uradu izvajalca, v hišnem predalčniku naslovnika pa se pusti obvestilo o tem (člen 135 zakonika o civilnem postopku).

Sodni tajnik lahko pisanje naslovniku izroči neposredno v sodnem tajništvu, če je naslovnik prisoten na sodišču in dokaže svojo identiteto (člen 132(2) zakonika o civilnem postopku). Poleg tega sodišče, če je bilo pisanje, ki ga je treba vročiti, na sodišču vloženo v takem času, da ga ni mogoče vročiti pred datumom obravnave ali zaslišanja, pisanje naslovniku vroči na obravnavi ali zaslišanju (člen 99 poslovnika).

Pisma se lahko elektronsko vročajo samo v primerih in na način, naveden v točki 6.1.

Sodišče lahko izjemoma – le v primeru vabil na obravnavo – namesto pisnih vabil strankam, pričam, izvedencem ali drugim osebam vabila vroči na drug način, ki se mu zdi najprimernejši, če meni, da je to potrebno za pospešitev obravnave zadeve. Taka vabila (npr. po elektronski pošti ali telefonu) imajo pravne učinke, če ni dvoma, da so do naslovnikov prispela vsaj en teden, v nujnih primerih pa tri dni pred obravnavo (člen 149[1] zakonika o civilnem postopku in člen 149(2) zakonika o civilnem postopku).

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

6.1 Katera vrsta elektronskega vročanja v smislu člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj je na voljo v tej državi članici, če je treba vročitev opraviti neposredno osebi, ki ima znan naslov za vročanje v drugi državi članici?

Sodišče pisanja vroči elektronsko, tj. prek sistema IKT, le, če je naslovnik pisanje predložil prek sistema ali je izbral tak način predložitve (naslovnik lahko to izbiro prekliče). To obliko vročitve lahko izbere tudi naslovnik, ki prebiva v drugi državi članici. Če se pisanje vroči elektronsko, se šteje, da je vročeno v trenutku, zabeleženem v elektronski povratnici. Če taka povratnica ne obstaja, se šteje, da je bilo pisanje vročeno 14 dni po tem, ko je bilo naloženo v sistem IKT. Pisanja, ki jih je treba vročiti, se ne pošljejo po elektronski pošti, temveč se v elektronski predal naslovnika pošlje le obvestilo, da je bilo v sistem IKT naloženo sporočilo (člen 131[1] zakonika o civilnem postopku).

Za vročanje sodnih pisanj odvetnikom, pravnim svetovalcem, patentnim zastopnikom ali generalnemu svetovalcu Republike Poljske v času izrednih razmer zaradi epidemije ali stanja epidemije, razglašenega zaradi COVID-19, in v enem letu od odprave zadnjega od zadevnih ukrepov se uporabljajo posebna pravila. Če v takem obdobju sistem IKT, ki zagotavlja podporo v sodnih postopkih, ni na voljo, sodišče sodna pisanja takim strankam vroči tako, da njihovo vsebino naloži v sistem IKT, ki se uporablja za dajanje takih dokumentov na voljo (informacijski portal). To ne velja za pisanja, ki jih je treba vročiti skupaj z izvodi vlog strank ali drugimi pisanji, ki jih ne izda sodišče. Datum vročitve je datum, ko se naslovnik seznani s pisanjem, naloženim na informacijski portal. Če naslovnik tega ne stori, se pisanje šteje za vročeno po preteku 14 dni od datuma takega nalaganja. Vročitev pisanja prek informacijskega portala ima procesne učinke, opredeljene v zakoniku o civilnem postopku v zvezi z vročanjem sodnih pisanj. Sodišče se lahko odloči, da pisanja ne bo vročilo prek informacijskega portala, če to zaradi narave pisanja ni mogoče (člen 15zzs[9] zakona z dne 2. marca 2020 o posebnih ureditvah za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje COVID-19, drugih nalezljivih bolezni in s tem povezanih izrednih razmer). Izredne razmere zaradi epidemije bodo na Poljskem veljale do 30. junija 2023.

Odvetniki, pravni svetovalci, patentni zastopniki in generalni svetovalec Republike Poljske pisanja drug drugemu neposredno vročajo (glej točko 3 zgoraj) samo elektronsko, če pri sodišču vložijo soglasne izjave v zvezi s tem in mu sporočijo kontaktne podatke, ki se za to uporabijo, zlasti elektronski naslov ali številko faksa. Take izjave so nepreklicne in vse določbe o pogoju ali roku se štejejo za neobstoječe. Sodišče na soglasno zahtevo strank ali kadar je to drugače utemeljeno, odredi opustitev takega načina vročanja. Obveznost medsebojnega elektronskega vročanja se ne uporablja za pisanja, ki jih je treba sodišču predložiti skupaj z izvodi za nasprotno stranko, kot je navedeno v točki 3 zgoraj.

6.2 Ali je ta država članica v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj določila dodatne pogoje, pod katerimi bo sprejela elektronsko vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj

Dodatni pogoji se ne uporabljajo.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Če naslovnika ni doma, lahko vročevalec sodno pisanje izroči odraslemu članu gospodinjstva, če taka oseba ni dosegljiva, pa upravniku posesti, skrbniku ali predsedniku krajevne skupnosti, če take osebe niso nasprotne stranke v zadevi in so se zavezale, da bodo pisanje vročile naslovniku. Vendar lahko sodišče izključi ali omeji možnost, da se pisanja vročijo drugim osebam. V zvezi s tem se na poštno pošiljko navede opomba. Če vročevalec naslovnika, ki je kot naslov za vročanje sporočil svoje delovno mesto, tam ne najde, se lahko pisanje vroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pisanj (člen 138 zakonika o civilnem postopku, člen 3 uredbe).

Če vročitev ni mogoča, se pisanje, poslano prek izvajalca poštnih storitev, odda na poštnem uradu tega izvajalca in – če se vroča na drug način – pri zadevni občinski upravi, pri čemer se na vratih ali v hišnem predalčniku naslovnika pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje in kdaj je bilo pisanje puščeno ter da ga je treba prevzeti v sedmih dneh od datuma obvestila. Če se rok izteče brez učinka, se postopek obveščanja ponovi (člen 139(1) zakonika o civilnem postopku). V primeru fizičnih oseb lahko pisanje, oddano na poštnem uradu, prevzame naslovnik sam, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec za prevzem pošiljk, v primeru drugih subjektov pa tudi oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta, ali pooblaščeni zaposleni (člen 8 uredbe). Ob izteku roka za prevzem se pisanje šteje za vročeno.

Vročitev se lahko šteje za učinkovito tudi, če je ni bilo mogoče izvesti, ker stranka ni izpolnila svojih obveznosti:

• če pisanja stranki, ki se mora vpisati v sodni register, ni mogoče vročiti, ker v registru ni bila razkrita sprememba naslova stranke, se pisanje priloži spisu in šteje za vročeno, razen če je novi naslov sodišču znan (člen 139(3) zakonika o civilnem postopku),
• če pisanj za osebe, ki zastopajo subjekt, vpisan v nacionalni sodni register, stečajne upravitelje, pooblaščence, člane organov ali osebe, pooblaščene za imenovanje uprave, ni mogoče vročiti na običajen način zaradi neobvestitve o spremembi naslova za vročanje, se priložijo spisu in štejejo za vročena, razen če je sodišču znan drug naslov za vročanje ali prebivališče in naslov (člen 139(3)[1] zakonika o civilnem postopku),
• če se je naslovnik (stranka ali njen zastopnik) preselil s trenutnega naslova in sodišča ni obvestil o novem prebivališču (čeprav mu je sodišče dalo navodilo, naj to stori), se sodno pisanje priloži spisu in šteje za vročeno, razen če je novi naslov sodišču znan (člen 136 zakonika o civilnem postopku).

V drugih primerih, ko naslov stranke ni znan:

• če mora stranka na podlagi pisanja, ki ga je treba vročiti, zagovarjati svoje pravice, se lahko pisanja – dokler se ta stranka, njen zastopnik ali pooblaščenec ne javi – vročijo le zakonitemu zastopniku, ki ga sodišče imenuje na zahtevo zadevne osebe (npr. tožnika), ki je predložil dokaze na prvi pogled, da naslov naslovnika ni znan. Imenovanje zakonitega zastopnika se javno objavi v stavbi sodišča in v prostorih občinske uprave, v pomembnejših zadevah pa po potrebi tudi v tisku. Vročitev postane učinkovita, ko je pisanje dostavljeno zakonitemu zastopniku, vendar lahko sodišče učinkovitost vročitve pogojuje s potekom določenega časa od trenutka, ko je obvestilo objavljeno v stavbi sodišča (člen 143 zakonika o civilnem postopku).
• Če stranki na podlagi pisanja, ki ga je treba vročiti, ni treba zagovarjati svojih pravic, se ji pisanje vroči tako, da se objavi v stavbi sodišča (člen 145 zakonika o civilnem postopku).

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

V primeru vročitve odraslemu članu gospodinjstva, upravniku posesti, skrbniku, predsedniku krajevne skupnosti ali osebi na delovnem mestu se pisanje šteje za vročeno, ko se izroči taki osebi.

Če se pisanje odda na poštnem uradu in ga ne prevzame pooblaščena oseba, se šteje za vročeno ob izteku zadnjega dne roka za prevzem (tj. ob izteku enega tedna od drugega obvestila o poskusu dostave), razen če je pisanje naslovljeno na toženca, ki mu pred tem ni bilo vročeno nobeno drugo pisanje v zadevi, kot je navedeno v točki 3 zgoraj.

Če se pisanje vroči zakonitemu zastopniku, imenovanemu za stranko, katere naslov ni znan, se pisanje šteje za vročeno, ko se izroči zakonitemu zastopniku ali ob izteku roka od objave obvestila, kot ga določi sodišče, odvisno od tega, kaj nastopi pozneje.

Če se vročitev opravi z objavo obvestila v stavbi sodišča, se pisanje šteje za vročeno en mesec po datumu objave.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

To se stori z obvestilom, ki se pusti na vratih naslovnika ali v njegovem hišnem predalčniku. V obvestilu bo med drugim navedeno, da bo poštna pošiljka, če kljub dvojnemu obvestilu ne bo prevzeta, vrnjena sodišču, ki jo je poslalo, in se bo štela za vročeno zadnji dan, ko jo je mogoče prevzeti, ter da lahko vročitev sproži začetek teka procesnih rokov (člen 6 uredbe).

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Če naslovnik zavrne sprejem pisanja, se šteje, da je bilo pisanje vročeno ob taki zavrnitvi (člen 139(2) zakonika o civilnem postopku).

Izjema je, kadar sodišče ali drug organ tuje države od sodišča zahteva vročitev sodnega pisanja osebi, ki prebiva na Poljskem, ne da bi priložilo poljski prevod pisanja. Tako pisanje se naslovniku vroči le, če se ga ta odloči sprejeti. Naslovnika, ki zavrne sprejem pisanja, se opozori na morebitne škodljive pravne učinke v tujini (člen 1135[1](2) zakonika o civilnem postopku).

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 18 uredbe o vročanju pisanj)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 18 uredbe o vročanju pisanj), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Pisanja, ki jih na tej podlagi vroči izvajalec poštnih storitev, se vročijo kot običajna pošiljka in ne kot sodno pisanje (glej zadnji odstavek točke 1 zgoraj). Poleg naslovniku se lahko taka pošiljka učinkovito vroči tudi:

• zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu naslovnika, pooblaščenemu v skladu s splošnimi določbami ali s pooblastilom za prevzem pošiljk,
• odrasli osebi, ki biva z naslovnikom, če naslovnik poštnemu uradu ni naročil nasprotno,
• osebi, pooblaščeni za sprejem poštnih pošiljk na sedežu javnega organa, če je pošiljka naslovljena na zadevni javni organ,
• osebi, pooblaščeni za sprejem poštnih pošiljk pri pravni osebi ali organizacijski enoti, ki ni samostojna pravna oseba, če je poštna pošiljka naslovljena na:

(a) zadevno pravno osebo ali organizacijsko enoto, ki ni samostojna pravna oseba;

(b) fizično osebo, ki ni članica uprave ali zaposlena pri zadevni pravni osebi ali organizacijski enoti, ki ni samostojna pravna oseba, in ki je tam dosegljiva;

• vodji organizacijske enote ali fizični osebi, ki jo ta vodja pooblasti, če je poštna pošiljka naslovljena na fizično osebo v enoti, kjer je izredno težko ali nemogoče izročiti poštno pošiljko naslovniku zaradi značilnosti take enote ali ker je to splošno sprejet običaj (člen 37 zakona o poštnih storitvah).

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 18 uredbe o vročanju pisanj, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

V primeru univerzalnih poštnih storitev izvajalec poštnih storitev:

• v poštnem nabiralniku naslovnika (ali na drug zakonit način, če to ni mogoče) pusti obvestilo o poskusu vročitve, izdano na ustreznem obrazcu, skupaj z informacijami o roku za prevzem in naslovu poštnega urada, na katerem je poštna pošiljka oddana,
• naslovnika elektronsko (SMS ali e-pošta) obvesti o možnosti, da jo prevzame, pri čemer navede številko poštne pošiljke, rok za prevzem in naslov poštnega urada, na katerem je oddana, če je naslovnik od poštnega urada zahteval, da ga o tem obvesti z elektronskimi sredstvi.

Poštno pošiljko lahko na poštnem uradu prevzame naslovnik ali druga pooblaščena oseba iz točke 8.1 zgoraj (vključno z odraslo osebo, ki biva skupaj z naslovnikom, če je pri poštnem uradu vložila pisno izjavo o skupnem bivanju). Če se poštna pošiljka ne prevzame v sedmih dneh, se postopek obveščanja ponovi. Če naslovnik ali druga pooblaščena oseba poštne pošiljke ne prevzame v 14 dneh od dneva, ki sledi dnevu, ko je bilo puščeno prvo obvestilo, se poštna pošiljka vrne pošiljatelju (člen 37 zakona o poštnih storitvah, člena 24 in 26 pravil o izvajanju univerzalnih storitev, kot so priložena resoluciji št. 227/2022 uprave podjetja Poczta Polska S.A.).

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Glej točko 8.2 zgoraj.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Vročitev pisanja se potrdi s pisnim potrdilom prejemnika ali v sistemu IKT izvajalca poštnih storitev ali z dokumentom, pridobljenim iz sistema IKT. Prejemnik pisanja s podpisom potrdi prejem in datum prevzema. Če prejemnik tega ne more ali noče storiti, vročevalec sam navede datum vročitve in razlog, zakaj se prejemnik ni podpisal. Vročevalec na povratnici navede, kako je bilo pisanje vročeno, na pisanju, ki ga vroča, navede datum vročitve in se podpiše (člen 142 zakonika o civilnem postopku).

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Če se določbe o vročanju ne spoštujejo, je vročitev neučinkovita in jo je treba ponoviti. Vendar se šteje, da je nepravilna vročitev učinkovita, ko naslovnik poštno pošiljko dejansko prejme.

Če stranka zaradi nepravilne vročitve ni mogla zagovarjati svojih pravic, lahko v pritožbenem postopku zahteva razveljavitev sodbe in se pri tem sklicuje na ničnost postopka (člen 379(5) zakonika o civilnem postopku).

Če stranka zaradi nepravilne vročitve ni mogla ukrepati, lahko ne glede na končni zaključek postopka v treh mesecih po tem, ko je bila obveščena o končni sodbi, vloži zahtevo za obnovo postopka (člena 401 in 407 zakonika o civilnem postopku).

11 Če naslovnik zavrne sprejem pisanja na podlagi uporabljenega jezika (člen 12 uredbe o vročanju pisanj) in če sodišče ali organ, ki odloča v sodnem postopku, po preverjanju odloči, da zavrnitev ni bila upravičena, ali obstaja posebno pravno sredstvo za izpodbijanje te odločbe?

Take odločitve ni mogoče izpodbijati ločeno. Zoper njo se je mogoče pritožiti le skupaj z odločbo, s katero se postopek konča.

12 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko? Ali obstaja razlika, kadar je treba pisanje vročiti v skladu z nacionalnim pravom in kadar zaprosilo za vročitev izvira iz druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 15 uredbe o vročanju pisanj v zvezi z vročitvijo pisanja iz druge države članice

V postopku pred poljskim sodiščem je vročitev pisanja, ki jo opravi sodišče brez sodnega izvršitelja, brezplačna. Taksa za vročitev pisanja, ki jo opravi sodni izvršitelj, znaša 60 PLN na posamezni naslov za dostavo, ne glede na število naslovnikov pisanja, ki tam prebivajo, in število poskusov vročitve.

Če se pisanje iz druge države članice vroči na Poljskem v skladu z uredbo o vročanju pisanj, vložnik ne nosi stroškov, niti stroškov vročitve po sodnem izvršitelju, če se sodišče, ki je organ za sprejem, odloči, da se pisanje vroči na tak način (glej prvi odstavek točke 5 zgoraj).