Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

Vročitev (citação) je dejanje, s katerim je oseba (tožena stranka, nasprotna stranka, stranka, zoper katero se zahteva izvršitev), obveščena, da je bila zoper njo vložena tožba. Uporablja se za prvi poziv zadevni osebi pred sodišče, da bi se branila. Vročitev se uporablja tudi za prvi poziv osebi, ki ima interes v postopku in ki sprva ni bila vključena vanj, da intervenira v podporo tožeči ali toženi stranki (člen 219(1) zakonika o civilnem postopku (Código de Processo Civil)).

Uradno obvestilo (notificação) se uporablja za vabilo osebe na sodišče ali njeno seznanitev z dejstvom (člen 219(2) zakonika o civilnem postopku).

Posebna pravila o vročitvi in uradnem obvestilu so določena v oddelku II poglavja II naslova I knjige II zakonika o civilnem postopku. Namen teh pravil je zagotoviti učinkovit prenos sporočila naslovniku in, če je to stranka v postopku, pravico do obrambe.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Vročajo se informacije iz člena 227 zakonika o civilnem postopku.

Predmet uradnega obvestila so informacije iz člena 220 zakonika o civilnem postopku.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

V postopku, ki poteka, lahko vročitev in uradno obvestilo praviloma opravijo sodni uradniki, sodni izvršitelji ali pravni zastopnik ene od strank, odvisno od oblik vročitve/uradnega obvestila, navedenih v odgovoru na vprašanje 5.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če navedeni naslov ni točen? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(2)(c) uredbe o vročanju pisanj

Da. V skladu s portugalsko zakonodajo morajo sodni uradniki na lastno pobudo izvesti vsa potrebna dejanja za vročitev pisanja osebi (člen 226(1) zakonika o civilnem postopku).

Če sodni uradniki ne morejo vročiti pisanja, imajo vpogled v informacije, ki so elektronsko na voljo v drugih vladnih službah, da bi preverili, ali je bilo prebivališče spremenjeno, in ugotovili trenutni naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje (člen 236(1) zakonika o civilnem postopku).

Za namene člena 7(2), točka (c), velja za različne organe za sprejem naslednje:

splošni oddelek (juízo de competência genérica) ali lokalni civilni oddelek (juízo local cível), če obstaja, pristojnega okrožnega sodišča: kadar naslov, naveden v zaprosilu za vročitev, ni pravilen, organ za sprejem za vročanje pisanj uporablja notranje pravo, ki se uporablja v podobnih primerih v domačih sporih, tj. ustrezne določbe iz členov 226 in 236 portugalskega zakonika o civilnem postopku;

sodni izvršitelji (zbornica pravnih svetovalcev in sodnih izvršiteljev (Ordem dos Solicitadores e dos Agentes de Execução – OSAE)): zaprosila se vložijo pri registrih prebivališča ali drugih podatkovnih zbirkah, če taki registri ali podatkovne zbirke obstajajo, da se poišče novi naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Ne. To možnost imajo samo nacionalni organi in subjekti.

4.3 Kakšno vrsto pomoči pri poizvedbah o naslovu iz drugih držav članic zagotavljajo organi te države članice v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj

Za namene člena 7(1), točka (a), je imenovani organ, na katerega lahko organi za pošiljanje naslovijo prošnje za ugotovitev naslova osebe, ki ji je treba vročiti pisanje:

Generalni direktorat za pravosodje (Direção-Geral da Administração da Justiça)

Av. D. João II, 1.08.01 D/E – Pisos 0, 9–14

PT - 1990-097 LISBOA

Telefon: (+351) 217 906 500 – (+351) 217 906 200/1

Telefaks: (+351) 211 545 116 – (+351) 211 545 100

E-naslov: correio@dgaj.mj.pt

Spletišče: https://dgaj.justica.gov.pt/

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

V praksi je postopek za vročitev osebi določen v členu 225 zakonika o civilnem postopku.

V praksi je postopek za vročitev z objavo določen v členu 240 zakonika o civilnem postopku.

V praksi se uradno obvestilo opravi na naslednje načine:

• postopek za uradno obveščanje strank, ki imenujejo pravnega zastopnika, je določen v členu 247 zakonika o civilnem postopku;
• postopek za uradno obveščanje strank, ki ne imenujejo pravnega zastopnika, je določen v členu 249 zakonika o civilnem postopku;
• postopek za uradno obveščanje tretjih strank je določen v členu 251 zakonika o civilnem postopku;
• postopek za uradno obveščanje državnega tožilstva je določen v členu 252 zakonika o civilnem postopku;
• postopek za uradno obveščanje o sodnih odločbah je določen v členu 253 zakonika o civilnem postopku;
• postopek za vročanje uradnih obvestil v sodnem postopku je določen v členu 254 zakonika o civilnem postopku;
• postopek za vročanje uradnih obvestil med pravnimi zastopniki je določen v členu 255 zakonika o civilnem postopku;
• postopek za vročanje posameznih uradnih obvestil je določen v členu 256 zakonika o civilnem postopku.

Razen vročitve pisanj ob določenem času iz točke 7 v portugalskem nacionalnem pravu ni določena uporaba katerih koli drugih alternativnih načinov vročanja.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Da. Na primer z elektronskim prenosom podatkov prek računalniškega sistema sodišč se po možnosti opravi naslednje:

• pošiljanje uradnih obvestil državnemu tožilstvu (člen 252(2) zakonika o civilnem postopku);
• pošiljanje uradnih obvestil pravnim zastopnikom (člen 248(1) zakonika o civilnem postopku);
• pošiljanje uradnih obvestil pravnim svetovalcem in sodnim izvršiteljem (člen 31(1) ministrskega izvedbenega odloka (Portaria) o elektronskem vodenju sodnih postopkov).

Če je velikost procesnega akta, ki ga je treba predložiti, nezdružljiva z elektronskim prenosom (člen 10(1) ministrskega izvedbenega odloka o elektronskem vodenju sodnih postopkov), ali če so pisanja, ki jih je treba poslati, samo na fizičnem nosilcu (člen 144(11) zakonika o civilnem postopku), ali če v zadevi ni treba imenovati pravnega zastopnika in ga stranka ni imenovala (člen 144(7) zakonika o civilnem postopku), ali v primerih upravičene ovire (člen 144(8) zakonika o civilnem postopku):

• se lahko procesni akti predložijo sodnemu tajništvu, pošljejo po pošti ali telefaksu (člen 144(7) in (8) zakonika o civilnem postopku);
• se lahko procesni akti uradno sporočijo s potrdilom o dostavi, po pošti ali telefaksu.

Ta pravila se uporabljajo v postopkih v civilnih in gospodarskih zadevah, obravnavanih na prvostopenjskih sodiščih. V nekaterih primerih se uporabljajo tudi za postopke pred notarji (npr. dedovanje) ali matičarji (npr. družinske zadeve, če obstaja sporazum).

6.1 Katera vrsta elektronskega vročanja v smislu člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj je na voljo v tej državi članici, če je treba vročitev opraviti neposredno osebi, ki ima znan naslov za vročanje v drugi državi članici?

Na Portugalskem še ni mogoče elektronsko vročati pisanj in elektronsko pošiljati uradnih obvestil na znani naslov v drugi državi članici.

6.2 Ali je ta država članica v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj določila dodatne pogoje, pod katerimi bo sprejela elektronsko vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj

V portugalski nacionalna zakonodaji ni predvideno, da se pisanja vročajo in uradna obvestila pošiljajo elektronsko po elektronski pošti, razen v primeru ovir, navedenih v odgovoru na vprašanje 6.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Da. V portugalski zakonodaji je določena tudi vročitev pisanj ob določenem času v skladu s členom 232 zakonika o civilnem postopku.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Za vročitev po pošti se šteje, da je bila opravljena na dan, ko je izkazan podpis povratnice (člen 230 zakonika o civilnem postopku).

Za osebno vročitev po sodnih izvršiteljih, sodnih uradnikih in pravnih zastopnikih se šteje, da je opravljena na datum, ko je sestavljeno potrdilo o vročitvi (člen 231(3) zakonika o civilnem postopku).

Za vročitev z izobešenjem obvestila o vročitvi se šteje, da je opravljena na datum, naveden v tem obvestilu (člen 232(4) zakonika o civilnem postopku).

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

V primeru vročitve ali uradnega obvestila s priporočenim pismom – s povratnico ali brez nje – poštar v poštnem nabiralniku pusti obvestilo o dostavi, če na navedenem naslovu ne najde nikogar V obvestilu o dostavi je naslovnik obveščen, da je bilo pismo odloženo na pošti, navedeni pa so tudi naslov, delovni čas in rok za njegov prevzem (člen 228 zakonika o civilnem postopku).

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Če se vročitev opravi po pošti in obstajajo dokazi o zavrnitvi sprejema pisma ali podpisa povratnice, se za vročitev šteje, da je bila opravljena na naslednji način in v naslednjih okoliščinah:

• z obvestilom, ki ga napiše poštar in s katerim je potrjeno, da je fizična oseba, zastopnik pravne osebe ali njen zaposleni zavrnil podpis povratnice ali sprejem pisma (člena 228(6) in 246(3) zakonika o civilnem postopku);
• kadar se lahko stranke dogovorijo o naslovu za vročanje, se uporabi postopek, določen v členu 229(3) in (4) zakonika o civilnem postopku.

Če vročitev osebno opravi sodni izvršitelj ali sodni uradnik in obstajajo dokazi, da je oseba, ki ji je bilo treba vročiti pisanje, zavrnila podpis potrdila o vročitvi ali prejem dvojnika, se za vročitev šteje, da je bila opravljena, pri čemer:

• sodni izvršitelj ali sodni uradnik osebo, ki ji je treba vročiti pisanje, obvesti, da ji je dvojnik na voljo v sodnem tajništvu, ter to informacijo in zavrnitev sprejema s strani osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, navede v potrdilu o vročitvi (člen 231(4) zakonika o civilnem postopku);
• poleg tega sodno tajništvo osebo, ki ji je treba vročiti pisanje, obvesti s priporočenim pismom, v katerem je znova navedeno, da so ji dvojnik vloge, s katero se začne postopek, in spremni dokumenti na voljo v sodnem tajništvu (člen 231(5) zakonika o civilnem postopku).

Vročitev se ne šteje za opravljeno samo, če je zavrnitev zakonita. Zavrnitev je zakonita, če osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, ni mogoče najti, ker ne prebiva ali nima sedeža na navedenem naslovu, ali če tretja oseba izjavi, da ne more izročiti pisma.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 18 uredbe o vročanju pisanj)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 18 uredbe o vročanju pisanj), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Kadar se pisanje, poslano iz tujine, vroča po pošti s povratnico, lahko portugalski izvajalci poštnih storitev pismo in dokumente dostavijo osebi, ki ji je treba vročiti pisanje, ali tretji osebi na istem naslovu, ki navede, da bo lahko pismo izročila naslovniku.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 18 uredbe o vročanju pisanj, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Glej odgovor na vprašanje 7.3.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Naslovnik ima na voljo osem dni, da pisanje prevzame na pošti. Naslovnik je o tem roku in dejstvu, da je mogoče pisanje prevzeti na pošti, obveščen z obvestilom o dostavi, ki ga poštar pusti v poštnem nabiralniku, če doma ne najde nikogar.

(Člen 228 zakonika o civilnem postopku)

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Da, v primeru vročitve je povratnica, potrdilo o vročitvi ali obvestilo o vročitvi pisno dokazilo, da je bila vročitev opravljena.

V primeru uradnega obvestila je zapisnik o povratnici, pismu ali listini ali zapisnik, sestavljen v postopku, pisni dokaz, da je bilo uradno obveščanje opravljeno.

V primeru vročitve ali uradnega obvestila z elektronskim prenosom podatkov računalniški sistem sodišč potrdi datum in čas izdaje (člen 13, točka (a), ministrskega izvedbenega odloka o elektronskem vodenju sodnih postopkov).

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Nevročitev je glavna napaka, zaradi katere je celoten postopek neveljaven vse od vloge, s katero se začne postopek, vendar ne vključno z njo (člen 187 zakonika o civilnem postopku).

Nevročitev nastopi v primerih, določenih v členu 188(1) zakonika o civilnem postopku.

Za to neveljavnost se šteje, da je odpravljena samo, če tožena stranka ali državno tožilstvo (kadar je stranka) ukrepata v postopku, ne da bi takoj nasprotovala nevročitvi (člen 189 zakonika o civilnem postopku).

Vročitev je neveljavna tudi, če niso bile izpolnjene zakonsko določene formalnosti (člen 191 zakonika o civilnem postopku).

Splošna pravila o neveljavnosti dejanj so določena v členu 195 zakonika o civilnem postopku.

11 Če naslovnik zavrne sprejem pisanja na podlagi uporabljenega jezika (člen 12 uredbe o vročanju pisanj) in če sodišče ali organ, ki odloča v sodnem postopku, po preverjanju odloči, da zavrnitev ni bila upravičena, ali obstaja posebno pravno sredstvo za izpodbijanje te odločbe?

Da, naslovnik lahko sodno odločbo izpodbija z vložitvijo pritožbe pri pristojnem pritožbenem sodišču (Tribunal da Relação).

12 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko? Ali obstaja razlika, kadar je treba pisanje vročiti v skladu z nacionalnim pravom in kadar zaprosilo za vročitev izvira iz druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 15 uredbe o vročanju pisanj v zvezi z vročitvijo pisanja iz druge države članice

Da, v nekaterih primerih. Stroški vročitve in uradnega obvestila so izračunajo v OE (obračunskih enotah).

Vrednost OE v letu 2024 je bila 102 EUR.

Tako:

• osebna vročitev in uradno obvestilo s strani sodnih izvršiteljev staneta 0,5 OE, če sta uspešna, in 0,25 OE, če sta neuspešna (preglednica VII v prilogi k ministrskemu izvedbenemu odloku št. 282/2013 z dne 29 avgusta 2013 s sklicevanjem na člen 50(1) istega zakonodajnega akta);
• osebna vročitev in uradno obvestilo ali vročitev in uradno obvestilo z objavo, ki jih opravijo sodni uradniki, stanejo 0,5 OE, če so uspešni, in nič, če so neuspešni (člen 9(1) uredbe o stroških postopka (Regulamento das Custas Processuais)).

Za vročitev pisanja iz druge države članice ne obstaja razlika.

Zadevna zakonodaja:

Zakonik o civilnem postopku

Elektronsko vodenje sodnih postopkov

Uredba o stroških postopka

Ministrski izvedbeni odlok št. 282/2013 z dne 29. avgusta 2013

Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020

 

Končna opomba

Informacije v tem informativnem listu so splošne in niso izčrpne. Informacije ne zavezujejo kontaktne točke, Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, sodišč ali drugih oseb. Upoštevati je treba veljavno zakonodajo.