Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Slovaška
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

Vročanje pisanj

V skladu z razlago v sodni praksi se „vročanje pisanj“ razume kot procesno dejanje sodišča, s katerim sodišče stranko v postopku ali tretjo osebo, katere sodelovanje v postopku je potrebno, seznani s potekom sodnega postopka. Celovito in učinkovito obveščanje strank o poteku postopka je osnovni pogoj za pravilno izvedbo in končanje postopka pred sodiščem – sodišče lahko ukrepa in sprejema odločitve le, če so bila strankam zagotovljena vsa pisanja, katerih prejem in seznanjenost z njimi je osnovni pogoj za naslednje dejanje v postopku, uporabo pravnega sredstva, procesne ugovore ali varstvo in druga dejanja, ki so dopustna le v roku, ki je določen z zakonom ali ki ga določi sodišče. Zlasti je vročitev meritornih sodnih odločb osnovni pogoj za pravnomočno končanje zadeve in izvršljivost sodne odločbe. Poudariti je treba, da so v členu 105 in naslednjih zakona št. 160/2015, zakonik o civilnem pravdnem postopku (Civilný sporový poriadok (CSP)), opredeljeni samo procesni vidiki vročanja (sodnih) pisanj. Vročanje akta na podlagi materialnega prava, tj. vključno z izjavo volje v obliki pisanja, je urejeno s členom 45 zakona št. 40/1964, civilni zakonik (Občiansky zákonník). Med vročitvijo na podlagi materialnopravnih in vročitvijo na podlagi procesnopravnih predpisov obstaja precejšnja razlika, zlasti kar zadeva učinek vročitve, končanje postopka vročitve in nastanek pravnih posledic.

Obstoj posebnih pravil za vročanje pisanj

Zakonodajalec je s posebnimi pravili za vročanje pisanj, določenimi v zakoniku o civilnem pravdnem postopku, poskušal zagotoviti upoštevanje načela enakosti orožij in kontradiktornosti sodnega postopka. Nihče v sodnem postopku ne sme biti v slabšem položaju in vsaka stranka mora biti enako obveščena o poteku sodnega postopka. Stranke morajo imeti priložnost ustrezno sodelovati v postopku ter se seznaniti z izjavami in dokazi nasprotne stranke, procesnimi dejanji sodišča v zvezi s postopkom in vsebino zadeve. Načelo enakosti orožij in kontradiktornosti postopka je temeljni in opredeljujoči element pravice do poštenega sojenja, ki je na Slovaškem ustavna pravica (členi 46 do 48 Ustave, Ústava Slovenskej republiky), ki temelji na členu 6 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

V širšem smislu je mogoče vsako vročitev, opravljeno v skladu z zakonikom o civilnem pravdnem postopku, šteti za uradno vročitev, tj.:

  • vročitev v elektronski predal (zaželena),
  • vročitev na elektronski naslov (samo na zahtevo stranke),
  • osebno vročitev po zakonitem vročevalcu (poštno podjetje, sodni vročevalec) ali neosebno vročitev,
  • vročitev z javnim obvestilom,
  • posebno obliko vročitve po drugih zakonitih vročevalcih (ustrezni oddelek policije, občinska policija, sodni izvršitelj, služba zaporske in pravosodne straže (Zbor väzenskej a justičnej stráže), ustanova za institucionalno ali varstveno oskrbo, ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ministrstvo za obrambo).

V ožjem smislu se formalna ali uradna vročitev nanaša samo na osebno vročitev sodnih pisanj. Sodišče postopek, določen za navadno vročitev, uporablja za pisanja, za katera se z zakonom ne zahteva osebna vročitev.

V različnih določbah zakonika o civilnem pravdnem postopku je določeno, katera pisanja je treba vročiti osebno. Poleg tega se osebna vročitev uporablja tudi v primerih, kadar sodišče glede na okoliščine posamezne zadeve odredi osebno vročitev (običajno sodišča osebno vročitev uporabijo na primer za vabilo na obravnavo zaradi procesne gotovosti). Dejstvo, da je zakonodajalec za posamezna pisanja določil ta prednostni način vročitve, dokazuje pomen teh pisanj in potrebo, da je stranka seznanjena z njihovo vsebino, tako da se izvaja pravica do poštenega sojenja.

V skladu z zakonom št. 160/2015 – zakonik o civilnem pravdnem postopku (CSP) – je treba osebno vročiti naslednja pisanja:

  • sklep, s katerim je sodišče dovolilo spremembo tožbe, če stranke niso bile navzoče na obravnavi, na kateri je bila tožba spremenjena (člen 142(2) CSP),
  • tožbe s prilogami, če sodišče ni zavrnilo tožbe ali se ni odločilo ustaviti postopka (člen 167(1) CSP),
  • odgovor na tožbo, če toženec zahtevka ne priznava v celoti (člen 167(3) CSP),
  • odgovor tožnika, vložen na podlagi člena 167(3) v odziv na odgovor na tožbo (člen 167(4) CSP),
  • vabilo na predhodno obravnavo (člen 169(2) CSP),
  • sodbo (člen 223(1) CSP),
  • plačilni nalog s tožbo (člen 266(1) CSP),
  • ugovor toženca zoper plačilni nalog, pri čemer se ta ugovor vroči tožniku (člen 267(5) CSP),
  • sklep na podlagi člena 273(c) zakonika o civilnem pravdnem postopku o obveznosti predložitve pisne izjave o tožbi v predpisanem roku ter o obveznosti, da se v tej izjavi predstavijo ključna dejstva v obrambo stranke, predložijo dokumenti, na katere se sklicuje, in navedejo dokazi v podporo zahtevkom v smislu člena 273(a) zakonika o civilnem pravdnem postopku.

V skladu z zakonom št. 161/2015 – zakonik o civilnem nepravdnem postopku (Civilný mimosporový poriadok (CMP)) – je treba osebno vročiti naslednja pisanja:

  • sklepe o začetku postopka, ki se vročijo strankam, če se je postopek začel po uradni dolžnosti (člen 27 CMP),
  • spremenjene predloge za začetek postopka, če stranke niso bile navzoče na obravnavi, na kateri so bili predlogi spremenjeni (člen 28 CMP),
  • sklepe o vsebinski odločitvi v zadevi (člen 45 CMP),
  • sklepe v postopku za vrnitev mladoletnika v primeru protipravnega odvzema ali zadržanja, s katerimi se zahteva, da oseba, ki po mnenju tožnika krši pravico, predloži pisno izjavo o zadevi (člen 131(2) CMP),
  • obvestila in navodila v zapuščinskih postopkih, ki se izdajo osebam, za katere se lahko upravičeno domneva, da so dediči, ter ki vsebujejo informacije o dednih pravicah teh oseb in njihovi možnosti za odpoved dediščini, če sodišče ni izdalo obvestil in navodil ustno na zapisnik (člen 189(2) CMP),
  • obvestila v zvezi z zahtevo za izročitev predmeta v postopku, s katerim se nasprotuje izročitvi predmeta, deponiranega pri notarju zaradi izpolnitve obveznosti v zadevah iz člena 335(a) ali (b), ali če je deponent zahteval, da se deponirani predmet izroči njemu ali drugi osebi, ki ni upravičenec (člen 340 CMP),
  • obvestila, s katerimi se pozove k vložitvi ugovora v postopku za potrditev priposestvovanja in ki se pošljejo osebi, ki je ob začetku postopka v zemljiškoknjižnem naslovu navedena kot oseba z lastninskimi ali stvarnimi pravicami na nepremičnini, ki je predmet postopka za potrditev priposestvovanja (člen 359g CMP).

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Za vročanje sodnih pisanj je pristojno sodišče. Sistematična razlaga zakonika o civilnem pravdnem postopku razkrije naslednji prednostni vrstni red vročanja pisanj:

  1. s strani sodišča na obravnavi ali pri drugem dejanju;
  2. v elektronski predal na podlagi zakona št. 305/2013 o elektronski obliki upravljanja javnih organov in spremembi nekaterih zakonov (zakon o e-upravi) (zákon o e-Governmente) (vse pravne osebo morajo obvezno imeti aktiviran elektronski predal, medtem ko ga lahko fizične osebe aktivirajo, če tako želijo);
  3. na elektronski naslov na zahtevo stranke, če pisanj ni treba vročiti osebno;
  4. po zakonitem vročevalcu:
    • običajno po poštnem podjetju ali sodnem vročevalcu;
    • če je po mnenju sodišča to potrebno, lahko odredi vročitev po ustreznem oddelku policije, sodnem izvršitelju ali občinski policiji;
    • v posebnih primeru sodišče pisanja vroči prek: službe zaporske in pravosodne straže (vročitev fizičnim osebam, ki prestajajo zaporno kazen ali so v priporu), ustanov za institucionalno in varstveno oskrbo (vročitev fizičnim osebam, nameščenim v take ustanove), ministrstva za zunanje in evropske zadeve (vročitev fizičnim osebam, ki uživajo diplomatske privilegije in imuniteto, ali osebam, ki prebivajo v skupnem gospodinjstvu z osebo, ki uživa diplomatske privilegije in imuniteto, ali osebam, ki jim je treba pisanja vročiti v prostorih, zaščitenih z diplomatsko imuniteto) ter ministrstva za obrambo (vročitev poklicnim vojakom in vročitev pisanj, ki jih ni mogoče vročiti drugače);
    • poseben primer je vročitev z javnim obvestilom, če je določena v zakoniku o civilnem pravdnem postopku (če na primer naslov fizične osebe ni znan) ali v drugi zakonodaji (npr. členu 199 zakonika o civilnem nepravdnem postopku).

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če navedeni naslov ni točen? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(2)(c) uredbe o vročanju pisanj

V takih primerih poskušajo slovaška sodišča vedno ugotoviti trenutno prebivališče naslovnika, predvsem na podlagi registra prebivalstva Slovaške republike (Register obyvateľov Slovenskej republiky), ki je elektronsko povezan z informacijskim sistemom sodišč. Sodišče lahko nemudoma ugotovi kraj stalnega ali začasnega prebivališča, naveden v tem registru (če tak naslov obstaja). Tudi agencija za socialno zavarovanje (Sociálna poisťovňa) trenutno prek sodnega registra elektronsko sodeluje s slovaškimi sodišči, sodišče pa lahko zaprosi za nekatere informacije, evidentirane pri agenciji za socialno zavarovanje, zlasti za naslov stranke v postopku, kot je evidentiran pri agenciji za socialno zavarovanje, in ime sedanjega ali nekdanjega delodajalca stranke (prek katerega je mogoče v nekaterih primerih ugotoviti trenutno prebivališče naslovnika). Sodišče ima po zakonu tudi pravico zahtevati sodelovanje davčnega urada, občine, zapora itd.

Obvestilo Slovaške na podlagi člena 7(2), točka (c), je na voljo v razdelku Evropskega pravosodnega atlasa za civilne zadeve na evropskem portalu e-pravosodje.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Kot je navedeno zgoraj, imajo slovaška sodišča prek sodnega registra neposreden dostop do podatkov v registru prebivalstva Slovaške republike. Stranke v sodnem postopku lahko zaprosijo za podatke iz registra prebivalstva Slovaške republike (za izdajo potrdila ali pisnega obvestila o prebivališču osebe), za kar morajo plačati upravno takso v višini 5 EUR.

4.3 Kakšno vrsto pomoči pri poizvedbah o naslovu iz drugih držav članic zagotavljajo organi te države članice v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 7(1) uredbe o vročanju pisanj

Slovaška zagotavlja pomoč iz člena 7(1), točka (a). Prošnje za iskanje naslova je treba poslati okrožnemu sodišču, saj je na podlagi člena 56(3) zakona št. 97/1963 o mednarodnem zasebnem pravu in pravilih postopka za obravnavo takih prošenj odgovorno krajevno pristojno sodišče, pri katerem je bila prošnja vložena. Sodišče, ki prejme prošnjo, v takih primerih ukrepa podobno, kot je opisano v točki 4.1.

Obvestilo Slovaške na podlagi člena 7(2), točka (c), s katerim se je Slovaška odločila za možnost zagotavljanja pomoči pri poizvedbah o naslovih na podlagi člena 7(1), točka (a), je na voljo v razdelku Evropskega pravosodnega atlasa za civilne zadeve na evropskem portalu e-pravosodje.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Kot je navedeno v točki 3, sodišča dajejo prednost osebni vročitvi na obravnavi ali pri drugem dejanju. Uporabijo lahko tudi:

  • vročitev v elektronski predal na podlagi zakona o e-upravi,
  • vročitev na elektronski naslov (e-pošta) na zahtevo stranke, če pisanj ni treba vročiti osebno,
  • vročitev po zakonitih vročevalcih (poštno podjetje, sodni vročevalec; po potrebi ustrezni oddelek policije, sodni izvršitelj ali občinska policija; v posebnih primerih služba zaporske in pravosodne straže, ustanova za institucionalno ali varstveno oskrbo, ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter ministrstvo za obrambo),
  • v zakonodaji so določeni tudi primeri, v katerih mora biti vročitev opravljena z javnim obvestilom (za vročitev odločbe nedoločeni skupini oseb).

Sodišče pisanje prednostno pošlje v elektronski predal v skladu z zakonom o e-upravi, če je naslovnik aktiviral tak predal in če je pisanje, ki se vroča, elektronsko pisanje s kvalificiranim elektronskim podpisom ali drugimi potrebnimi formalnostmi.

V primerih, ko elektronsko pošiljanje po zakonu o e-upravi ni mogoče, sodišče pisanja vroči po zakonitih vročevalcih. Sodišče pisanja v takih primerih vroči na naslovu, ki ga sporoči organ prosilec. Če vročitev ni uspešna, sodišče pisanja vroči:

  1. fizični osebi na naslovu, navedenem v registru prebivalstva Slovaške republike, ali naslovu tujega državljana na Slovaškem glede na njegov rezidenčni status;
  2. pravni osebi na naslovu sedeža pravne osebe, vpisanega v poslovni register (Obchodný register), ki je na voljo na naslovu https://www.orsr.sk/, ali drug javni register (npr. trgovinski register, Živnostenský register).

Alternativni načini razen nadomestne vročitve

Ker je v zakoniku o civilnem pravdnem postopku določena stroga objektivna odgovornost strank za podatke, vpisane v javne registre, v njem niso predvideni morebitni alternativni načini vročanja, razen nadomestne vročitve, navedene v točki 7.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Razen v primeru osebne vročitve pisanj (glej točko 2) lahko sodišče pisanja vroči tudi po elektronski poti (e-pošta), če stranka v postopku to pisno zahteva in navede elektronski naslov. Pisanje se šteje za vročeno tretji dan po dnevu, ko je bilo poslano, tudi če ga naslovnik ni prebral.

6.1 Katera vrsta elektronskega vročanja v smislu člena 19(1) uredbe o vročanju pisanj je na voljo v tej državi članici, če je treba vročitev opraviti neposredno osebi, ki ima znan naslov za vročanje v drugi državi članici?

Vročanje v elektronski predal na podlagi zakona o e-upravi (vse pravne osebe morajo imeti obvezno aktiviran elektronski predal, medtem ko ga lahko fizične osebe aktivirajo, če tako želijo).

6.2 Ali je ta država članica v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj določila dodatne pogoje, pod katerimi bo sprejela elektronsko vročanje po elektronski pošti iz člena 19(1)(b) navedene uredbe? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 19(2) uredbe o vročanju pisanj

Obvestilo Slovaške na podlagi člena 19(2), s katerim Slovaška ne dovoljuje uporabe elektronske pošte za vročanje pisanj, ki jih je treba vročiti osebno, je na voljo v razdelku Evropskega pravosodnega atlasa za civilne zadeve na evropskem portalu e-pravosodje.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Zakonik o civilnem pravdnem postopku zajema nadomestno vročitev za vročanje fizičnih dokumentov, medtem ko zakon o e-upravi zajema vročanje v elektronske predale.

Pri zakonu o e-upravi ni mogoče govoriti o nadomestni vročitvi (fikciji) v pravem pomenu besede, saj že sama aktivacija elektronskega predala (ne glede na to, ali je samodejna za pravne osebe ali neobvezna za fizične osebe) pomeni, da naslovnikov naslov ne more biti „neznan“, prav tako ni mogoče, da „pisanja ni mogoče dostaviti“. Že sama oddaja elektronskega uradnega sporočila (elektronskega sporočila sodišča) v elektronski predal pomeni, da je sporočilo na voljo naslovniku. Že sama oddaja elektronskega uradnega sporočila (korespondenca sodišča) v elektronski predal pomeni, da ga naslovnik ima. Elektronsko uradno sporočilo se šteje za vročeno na dan po tem, ko je oddano v elektronski predal. Če pa je to pisanje, ki ga je treba v skladu z zakonikom o civilnem pravdnem postopku vročiti osebno, in ga naslovnik ne prevzame v sistemu (in ga torej ne prebere), se šteje, da je bilo vročeno po izteku 15-dnevnega roka, ki začne teči na dan po tem, ko je bilo elektronsko uradno sporočilo oddano. Tega načina ni mogoče uporabiti za vročitev plačilnega naloga, za katerega nadomestna vročitev (fikcija) ni dovoljena. Vendar se v skladu s členom 82l(1) zakona št. 757/2004 o sodiščih pri vpisu v elektronski predal nepotrditev elektronskega potrdila o prejemu do konca roka hrambe za vročitev elektronskega uradnega pisanja, ki se vroča osebno in za katero je nadomestna vročitev prepovedana, šteje za neutemeljeno zavrnitev sprejema elektronskega uradnega pisanja, ki se vroča. V takih primerih se šteje, da je bilo elektronsko uradno pisanje vročeno na dan po izteku roka hrambe.

V primeru klasične vročitve na podlagi zakonika o civilnem pravdnem postopku je uporaba nadomestne vročitve (fikcije) enaka ne glede na obliko vročitve, tj. navadna vročitev ali osebna vročitev. Če je naslovnikov naslov vpisan v javni register (register prebivalstva za fizične osebe in poslovni register za pravne osebe) in je pošiljka vrnjena sodišču kot nevročena, se šteje, da je bila vročena na dan, ko je bila vrnjena sodišču. Če naslov fizične osebe ni vpisan v register prebivalstva, se vročitev opravi z objavo na oglasni deski in spletišču sodišča, pri čemer se pisanje šteje za vročeno 15 dni po objavi takega obvestila. Tega načina nadomestne vročitve ni mogoče uporabiti za vročitev plačilnega naloga.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Glej točko 7.1.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

To ni drug način vročanja, temveč navadna vročitev po poštnem podjetju – če poštni uslužbenec naslovnika ne more doseči na navedenem naslovu, v poštnem nabiralniku naslovnika pusti posebno pisno obvestilo, s katerim ga obvesti, da je bilo pismo (priporočeno ali za osebno vročitev) oddano na poštnem uradu. Naslovnik ali pooblaščeni prejemnik lahko pisanja prevzame v določenem roku, ki je običajno 18 koledarskih dni. Ta rok se lahko na naslovnikovo zahtevo podaljša. Če se pismo ne prevzame v roku za prevzem, postane nedostavljivo. Poštna služba nedostavljiva pisma vrne pošiljatelju.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Če naslovnik neutemeljeno zavrne sprejem pisanja, se pisanje šteje za vročeno na dan, ko je bil zavrnjen njegov sprejem; vročevalec mora naslovnika obvestiti o tem. Če vročitev ni opravljena zakonito, nima pravnega učinka.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 18 uredbe o vročanju pisanj)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 18 uredbe o vročanju pisanj), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Če se zahteva navadna dostava s potrdilom o prejemu, pošta (Slovenská pošta, a.s., kot tradicionalni izvajalec poštnih storitev) pisanja vroči samo, če naslovnik ali pooblaščeni prejemnik (če pisanj ni mogoče predati naslovniku) pri prevzemu dokaže svojo identiteto, dovoli, da se zabeleži številka identifikacijskega dokumenta, in potrdi prevzem. Pooblaščeni prejemniki pisanj, naslovljenih na fizično osebo, so naslovnikov zakonec in vse osebe, ki so starejše od 15 let in živijo z naslovnikom v isti hiši ali stanovanju.

Vendar se tem osebam ne morejo vročiti pisanja, ki jih je treba vročiti osebno.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 18 uredbe o vročanju pisanj, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Glej točko 7.3.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Glej točko 7.3.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Da, na podlagi zakonika o civilnem pravdnem postopku je to vročilnica, ki je kot dokazilo o vročitvi sodnega pisanja javna listina. Informacije na vročilnici se štejejo za resnične, razen če ne obstajajo dokazi o nasprotnem. Stranka v postopku, ki izpodbija točnost informacij na vročilnici (trdi, da ni bil uporabljen zakonit postopek vročitve), mora sodišču predložiti dokaze v podporo tem trditvam. Če sodišče pisanje vroči na obravnavi ali med procesnim dejanjem, se to vpiše v zapisnik obravnave.

Zakon o e-upravi ureja elektronsko potrdilo o prejemu, ki je potrdilo o osebni vročitvi pisanja (uradno sporočilo) – prejemnik mora potrditi vročitev elektronskega uradnega sporočila v obliki elektronskega potrdila. Potrditev vročitve je osnovni pogoj za to, da se omogoči dostop do vsebine elektronskega uradnega sporočila v prejemnikovem elektronskem predalu. V elektronskem potrdilu so navedeni datum, ura, minuta in sekunda vročitve uradnega sporočila. Tako kot pri „fizičnem“ potrdilu o prejemu se podatki, ki jih vsebuje, štejejo za pravilne, razen če ni dokazano drugače, prav tako pa je mogoče izpodbijati njegove učinke.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Za primere, ko naslovnik pisanja ne prevzame, glej točki 7.1 in 7.4.

Če je bila vročitev opravljena v nasprotju z zakonom, je potrebna ponovna vročitev pisanja; slovaška zakonodaja ne pozna instituta potrditve neveljavne vročitve. Vročitev sodnih pisanj na način, ki je v nasprotju s predpisi, je pravno neveljavna in nima pravnih posledic, predvidenih z zakonom.

11 Če naslovnik zavrne sprejem pisanja na podlagi uporabljenega jezika (člen 12 uredbe o vročanju pisanj) in če sodišče ali organ, ki odloča v sodnem postopku, po preverjanju odloči, da zavrnitev ni bila upravičena, ali obstaja posebno pravno sredstvo za izpodbijanje te odločbe?

To je vedno odvisno od prava sodišča, ki obravnava zadevo. Če postopek poteka pred slovaškim sodiščem in sodišče po preučitvi odloči, da naslovnikova zavrnitev sprejema pisanj ni bila utemeljena, se šteje, da so bila pisanja vročena na dan njihove zavrnitve (glej točko 7.4). Zoper take odločitve ni mogoče vložiti pritožbe.

12 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko? Ali obstaja razlika, kadar je treba pisanje vročiti v skladu z nacionalnim pravom in kadar zaprosilo za vročitev izvira iz druge države članice? Glej tudi uradno obvestilo v skladu s členom 15 uredbe o vročanju pisanj v zvezi z vročitvijo pisanja iz druge države članice

Obvestilo Slovaške na podlagi člena 15 je na voljo v razdelku Evropskega pravosodnega atlasa za civilne zadeve na evropskem portalu e-pravosodje.

Zadnja posodobitev: 06/05/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.