Začetno usposabljanje sodnikov in tožilcev v Evropski uniji

Splošni opis

Začetno usposabljanje je obvezno za vse pravosodne pripravnike ter novoimenovane sodnike in tožilce. Organizira ga belgijski inštitut za izobraževanje v pravosodju v obeh glavnih nacionalnih jezikih (francoščini ali nizozemščini).

Dostop do začetnega usposabljanja

Začetno usposabljanje je namenjeno dvema ciljnima skupinama.

1. Pravosodni pripravniki

Pravosodni pripravniki se izberejo na podlagi konkurenčnega sprejemnega izpita, ki ga vsako leto organizira visoki sodni svet. Število razpoložljivih mest za vsako jezikovno vlogo vsako leto določi ministrstvo za pravosodje. Pripravništvo v pravosodju, ki se začne 1. oktobra vsako leto in traja dve leti, lahko začnejo le ustrezno uvrščeni kandidati. Obvezno začetno usposabljanje poteka med njihovim pripravništvom.

2. Novoimenovani sodniki in tožilci

Visoki sodni svet organizira letne preizkuse usposobljenosti za kandidate za sodnike in tožilce z najmanj petimi leti delovnih izkušenj (na tožilstvih) ali desetimi leti delovnih izkušenj (na sodiščih) ter ustne ocenjevalne izpite (tako imenovane tretje izpite) za odvetnike z vsaj 20 leti izkušenj. Uspešni kandidati prejmejo potrdilo, ki jim omogoča, da se v petih letih po prejemu potrdila prijavijo na prosto delovno mesto v pravosodju. Izbirni postopek prav tako organizira visoki sodni svet. Po imenovanju morajo opraviti prilagojen program začetnega usposabljanja (v francoščini ali nizozemščini).

Oblika in vsebina začetnega usposabljanja

Začetno usposabljanje pravosodnih pripravnikov traja dve leti. Začne se vsako leto 1. oktobra in konča 30. septembra dve leti pozneje. Začne se z 11-mesečnim pripravništvom na državnem tožilstvu, med katerim pripravnik opravlja naloge državnega tožilca pod nadzorom mentorja. Ob koncu pripravništva na državnem tožilstvu mentor pripravi poročilo o pripravništvu. Od septembra do decembra naslednjega leta pripravnik opravlja trimesečno zunanje pripravništvo v pravosodnih službah (sodišče, zapor, policija itd.). Decembra začne pripravništvo na sodišču, kjer pripravlja sodbe, prav tako pod nadzorom mentorja na sodišču, ki nato ob koncu pripravništva (konec septembra) prav tako pripravi poročilo o pripravništvu.

V okviru tega dvoletnega pripravništva morajo pripravniki opraviti obvezen program usposabljanja (v francoščini ali nizozemščini), ki traja skupaj 60 dni, vključno s tremi enotedenskimi rezidenčnimi seminarji in številnimi dnevi usposabljanja o posameznih temah. Posebno usposabljanje je namenjeno mednarodnemu sodelovanju v kazenskih zadevah. Pri drugih obveznih usposabljanjih se po potrebi obravnava tudi evropska zakonodaja.

Obvezno je tudi sodelovanje v programu AIAKOS mreže EJTN: pripravniki se udeležijo enotedenske izmenjave v tujini, nato pa še tedna AIAKOS v Belgiji, ki ga za tuje udeležence organizira belgijski inštitut za izobraževanje v pravosodju (IGO-IFJ) in ki je osredotočen predvsem na evropsko pravo, jezikovno znanje in mreženje.

Če pripravnik uspešno opravi pripravništvo in vsa obvezna usposabljanja, prejme potrdilo o pripravništvu, ki mu omogoča, da se prijavi na prosta delovna mesta za sodnika ali tožilca. Dodatnih izpitov ni.

Za novoimenovane sodnike in tožilce, ki se prijavijo na podlagi potrdila o preizkusu usposobljenosti in nato takoj po imenovanju začnejo opravljati funkcijo, je zagotovljen skrajšani program usposabljanja. Ta vključuje obvezna usposabljanja, ki ustrezajo njihovi funkciji.

Tako pravosodni pripravniki kot tudi novoimenovani sodniki in tožilci se lahko udeležijo jezikovnih tečajev, ki pa niso obvezni.

Večino usposabljanj izvajajo aktivni sodniki in tožilci ter zunanji strokovnjaki. Pri vseh usposabljanjih se velika pozornost namenja praktični uporabi pridobljenih veščin, in sicer z organizacijo delavnic, vaj ali igranja vlog.

Zaključek začetnega usposabljanja in postopka pridobivanja kvalifikacij

Vsa prosta delovna mesta za sodnike in tožilce so objavljena v belgijskem uradnem listu.

Na ta prosta delovna mesta se lahko pri ministrstvu za pravosodje prijavijo kandidati, ki so uspešno opravili preizkus strokovne usposobljenosti in ustni ocenjevalni izpit, pripravniki s potrdilom o opravljenem pripravništvu ter že imenovani sodniki in tožilci.

Ministrstvo za pravosodje pridobi več mnenj o kandidatu, na primer pri odvetniški zbornici (za odvetnike, ki se prijavijo), predsedniku prihodnjega sodišča in predsedniku sedanjega sodišča (če je ustrezno).

Prijava na delovno mesto (vključno s prejetimi mnenji) se pošlje visokemu sodnemu svetu, ki nato kandidate povabi na razgovor, na katerem lahko pojasnijo svojo kandidaturo in navedejo dodatne informacije.

Visoki sodni svet na podlagi vseh teh elementov ministru za pravosodje predlaga najbolje uvrščene kandidate za uradno imenovanje.

Visoki sodni svet je odgovoren za izbiro in predlaganje sodnikov in tožilcev.