

Poišči informacije po področjih
Grško pravo določa zakonske obresti. Predpisana obrestna mera je obrestna mera, tj. odstotek glavnice za določeno obdobje, predpisana neposredno z zakonom. Najpogostejša oblika zakonskih obresti so zamudne obresti, tj. obresti, ki jih dolžnik dolguje od trenutka, ko je v zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Drugi primeri zakonskih obresti so urejeni v členih 301, 346, 529, 720 itd. civilnega zakonika.
Obrestna mera zamudnih obresti je običajno določena na dve odstotni točki nad najvišjo pogodbeno obrestno mero, ki je bila predhodno določena s sklepom guvernerja Banke Grčije, in je bila leta 2001 usklajena z ustrezno obrestno mero Evropske centralne banke (zakon št. 47/2000 Sveta za monetarno politiko, člen 3(2) zakona št. 2842/2000). Na primer, nebančna zamudna obrestna mera je segala od 12 % (dosledna uporaba od leta 1946 do leta 1979) do 44 % (leta 1992, ko je postopoma začela padati). Trenutno znaša 7,30 %.
Na spletišču Banke Grčije (http://www.bankofgreece.gr/Pages/el/Statistics/rates_markets/monetary/exotrapezika.aspx) je preglednica nebančnih obrestnih mer (od leta 1946), vendar to spletišče za razliko od drugih spletišč, kot sta NOMOS ali ISOKRATIS (dsanet), ne zagotavlja samodejne metode za izračun zakonske obrestne mere.
Banki Grčije da, drugim pa ne, ker so to naročniške storitve.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.