Interest rates

National information on how each EU country calculates statutory interest rates.

Calculation of statutory interest on judicial cooperation in civil and commercial matters can be relevant under several European Union law instruments. However, these instruments do not regulate details on statutory interest and therefore it is national law which stipulates how and on which basis statutory interest rates are to be calculated.

In a cross-border case, such information can be relevant and access to such information necessary. Therefore, the European Judicial Network in civil and commercial matters established factsheets which provide information on how statutory interest is defined by the Member States, whether national law provides for statutory interest and if so, on which legal basis and at which rate/amount. Information can also be found on the circumstances and conditions under which these rates apply and how they are calculated.

Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.

Last update: 11/05/2022

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.

Predpisana obrestna mera - Belgija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Predpisana obrestna mera je odstotek, ki se uporabi za izračun dodatnega zneska, ki ga mora plačati dolžnik, ki upniku ni plačal pravočasno.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Zakonske obresti v civilnih zadevah (med posamezniki ali med posameznikom in trgovcem) se izračunajo tako, da se 12-mesečni evropski medbančni obrestni meri (Euro Interbank Offered Rate, Euribor) dodata 2 %.

Trgovinske posle (tj. posle med trgovci in/ali podjetji) ureja zakon z dne 2. avgusta 2002 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (Wet van 2/08/2002 betreffende de bestrijding van de betalingsachterstand bij handelstransacties). Ta obrestna mera se uporablja, če se stranki nista dogovorili drugače (pogodbene obresti).

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Šestmesečna prilagoditev obrestne mere za trgovinske posle se objavi v belgijskem uradnem listu (spletišče Belgisch staatsblad – Moniteur belge: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.ejustice.just.fgov.be).

Dodatne informacije so na voljo na spletišču zvezne javne službe za gospodarstvo (Povezava se odpre v novem oknuhttps://economie.fgov.be).

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Dodatne informacije so brezplačno na voljo na spletišču zvezne javne službe za gospodarstvo (Povezava se odpre v novem oknuhttps://economie.fgov.be).

Zadnja posodobitev: 10/01/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Bolgarija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

V Republiki Bolgariji so zakonske obresti urejene, vendar ta izraz trenutno v zakonodaji ni opredeljen.

V skladu s pravno teorijo so „zakonske obresti“ obresti, ki niso dogovorjene (v takem primeru bi pomenile pogodbeno kazen), temveč določene z zakonom. Zakonske obresti za zamude pri plačilu (zamudne obresti) se plačajo zaradi zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti. V primeru zamude pri plačilu denarnega dolga je upnik vedno upravičen do nadomestila po zakonski obrestni meri od dneva zamude (glej prvi stavek člena 86(1) zakona o obligacijskih razmerjih in pogodbah (ZZD)). Vrhovno kasacijsko sodišče (Varhoven kasatsionen sad) (VKS) je razvilo enotno sodno prakso, po kateri vsako neizpolnjevanje denarne obveznosti pomeni zamudo pri plačilu in daje upniku pravico zahtevati nadomestilo zaradi neplačila, ki ga v skladu s splošnim pravilom iz člena 86(1) ZZD predstavljajo zakonske obresti od datuma zamude. Pri obveznosti z določenim rokom izpolnitve se šteje, da dolžnik ni izpolnil obveznosti po izteku roka za plačilo, kadar pa rok izpolnitve obveznosti ni določen, se v skladu s členom 84(2) ZZD šteje, da dolžnik ni izpolnil obveznosti, ko ga o tem obvesti upnik. Terjatev zakonskih obresti torej izhaja iz niza okoliščin, vključno z naslednjimi elementi: dolguje se glavnica, ta dolg je zapadel in obveznost plačila ni bila izpolnjena, predmet te terjatve je nadomestilo za škodo, ki jo neizpolnitev obveznosti objektivno in logično povzroči. Terjatev obresti je stranska, vendar je v določeni meri samostojna v odnosu do terjatve glavnice, bistveni elementi, ki dajejo upniku pravico, da vloži takšno terjatev, pa vključujejo uveljavljanje neizpolnitve obveznosti, tj. neustrezno ravnanje v zvezi z dolgovanim zneskom glavnice.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

V skladu s členom 86(1) zakona o obligacijskih razmerjih in pogodbah mora dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, plačati nadomestilo po zakonski obrestni meri od dneva zamude. Zakonsko obrestno mero določi svet ministrov.

Na podlagi člena 86(2) ZZD in zaradi prenosa Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48/1 z dne 23. februarja 2011) je Svet ministrov sprejel odlok št. 100 z dne 29. maja 2012 o določitvi obrestne mere za zaostala plačila za lev in tujo valuto (v veljavi od 1. julija 2012, razveljavljen) in odlok št. 426 z dne 18. decembra 2014 o zakonski določitvi obrestne mere za zaostala plačila (v veljavi od 1. Januarja 2015), ki določa zakonsko obrestno mero na podlagi obrestne mere, ki jo določi bolgarska centralna banka za obdobje po zapadlosti plačila, kateri se doda 10 odstotnih točk. Letna obrestna mera zakonskih zamudnih obresti je temeljna obrestna mera bolgarske narodne banke, ki se uporablja od 1. januarja oziroma 1. julija tekočega leta, povečana za 10 odstotnih točk. Dnevna obrestna mera zakonskih zamudnih obresti je 1/360 letne obrestne mere. Obrestna mera, ki velja od 1. januarja tekočega leta, se uporablja za prvo polovico leta, obrestna mera, ki velja od 1. julija, pa za drugo polovico leta.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Bolgarska narodna banka objavlja temeljno obrestno mero za zadevno obdobje, pri čemer uporablja metodologijo, ki jo določi upravni odbor, in jo objavi v uradnem listu. Temeljna obrestna mera in njene spremembe se objavijo na spletišču bolgarske narodne banke: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bnb.bg/. Na tem spletišču je na voljo tudi metodologija za določitev temeljne obrestne mere.

Člen 10(3) zakona o obligacijskih razmerjih in pogodbah določa, da se obresti na zamudne obresti (obrestne obresti) plačajo v skladu s pravili bolgarske narodne banke. Vendar pa taka pravila niso bila objavljena.

V skladu s členom 294(2) trgovinskega zakona (Targovski zakon) se lahko stranke pri sklenitvi trgovinskega posla dogovorijo, da se obračunavajo obresti na obresti.

Če se v trgovinskem sporu vloži tožba za izterjavo zakonskih obresti, mora biti zahtevku za začetek postopka priložena izjava, ki vsebuje izračune, potrebne za določitev zneska terjanih obresti. Ta izjava iz člena 366 Zakona o civilnem postopku (Grazhdanski protsesualen kodeks) je pogoj za dopustnost zahtevka za začetek postopka. Če ta ni priložena, se tožniku naroči, naj odpravi neskladnost v enem tednu od prejema obvestila o tem. Če tega ne stori, sodišče zahtevek za začetek postopka tožbe za izterjavo zakonskih obresti zavrže.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Informacije o temeljni obrestni meri in njenih spremembah so v angleščini in bolgarščini na voljo na spletišču bolgarske narodne banke: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bnb.bg/.

Zakon o obligacijskih razmerjih in pogodbah, trgovinski zakon in drugi zgoraj navedeni pravni akti so v bolgarščini na voljo na spletišču: Povezava se odpre v novem oknuhttps://lex.bg.

Zakon o obligacijskih razmerjih in pogodbah, trgovinski zakon in uredba sveta ministrov št. 426 z dne 18. decembra 2014 o določitvi zakonske obrestne mere za zamude pri plačilih so v bolgarščini na voljo tudi na spletišču: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.tita.bg/.

Znesek zakonskih obresti se lahko izračuna brezplačno z vnosom zneska zapadle glavnice in števila pretečenih dni od zapadlosti plačila v enega od naslednjih elektronskih spletnih kalkulatorjev: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.calculator.bg/1/lihvi_zadaljenia.html or Povezava se odpre v novem oknuhttp://balans.bg.

Zadnja posodobitev: 16/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Češka

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Da. Obresti so na splošno urejene v členih 1802 do 1806 zakona št. 89/2012 (civilni zakonik) in so opredeljene kot denarna kazen, ki nastane samodejno ex lege v obliki obresti, če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti. Znesek zakonskih obresti se določi v skladu s sekundarno zakonodajo (trenutno vladna uredba št. 351/2013).

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Znesek zakonskih obresti se izračuna v skladu z zakonodajo, ki je v veljavi na prvi dan dolžnikove zamude pri plačilu.

Češka vladna uredba št. 351/2013 z dne 16. oktobra 2013 velja od 1. januarja 2014. Določa znesek zamudnih obresti in stroške, povezane z izterjavo dolga, določa plačilo za stečajnega upravitelja, likvidacijskega upravitelja in sodno imenovanega člana organa, ki predstavlja pravno osebo, ter ureja nekatera vprašanja v zvezi z gospodarskim uradnim listom in javnimi registri pravnih in fizičnih oseb. V skladu z uredbo letni znesek zamudnih obresti temelji na obrestni meri refinanciranja, ki jo določi Narodna banka Češke za prvi dan koledarskega obdobja, v katerem je prišlo do zamude, povečani za osem odstotnih točk. Ta znesek obresti nato ostane nespremenjen v celotnem obdobju zamude.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Zamudne obresti, ki so začele teči pred začetkom veljavnosti vladne uredbe št. 351/2013, ureja zakonodaja, ki je veljala pred tem, tj. vladna uredba št. 142/1994; vedno je treba upoštevati različico, ki je v veljavi na prvi dan zamude.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.psp.cz/sqw/sbirka.sqw?cz=351&r=2013

Zadnja posodobitev: 31/03/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Nemčija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Da. Zakonska obrestna mera je določena v členu 246 civilnega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch – BGB). Če je treba plačati obresti na dolg na podlagi zakona ali pravnega posla, obrestna mera znaša štiri odstotke letno, če ni določeno drugače.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Višina zakonske obrestne mere

Merila za uporabo

(po potrebi)

Pravna podlaga

4 %

standardna obrestna mera, če se ne uporabljajo posebne določbe ali če ni dogovorjeno drugače

člen 246 BGB

5 %

za dvostranske trgovinske posle (razen zamudnih obresti), če se ne uporabljajo posebne določbe

člen 352 trgovinskega zakonika (Handelsgesetzbuch – HGB)

5 odstotnih točk nad temeljno obrestno mero po nemškem pravu (*)

v primeru zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti

člen 288(1) BGB

9 odstotnih točk nad temeljno obrestno mero po nemškem pravu (*)

v primeru zamude pri terjatvi plačila in če v zadevnem pravnem poslu ni udeležen potrošnik

člen 288(2) BGB

5 odstotnih točk nad temeljno obrestno mero po nemškem pravu (*)

v primeru potrošnikove zamude pri izpolnitvi obveznosti iz potrošniške kreditne pogodbe, če ne obstaja pogodba o nepremičninskem posojilu

prvi stavek člena 497(1) BGB

5 odstotnih točk oziroma 9 odstotnih točk nad temeljno obrestno mero po nemškem pravu (*)

denarni dolg od trenutka, ko se začne pravda (vročitev tožbe/plačilnega naloga), vendar ne prej kot od datuma zapadlosti

člen 291 BGB

5 odstotnih točk nad temeljno obrestno mero po nemškem pravu (*)

pri stroških postopka od vložitve predloga za odmero stroškov in od datuma zapadlosti; če predlog za odmero stroškov ni potreben, od dneva razglasitve sodbe

drugi stavek člena 104(1) zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO)

2 % nad temeljno obrestno mero po nemškem pravu (*), toda najmanj 6 %

pri poslih, ki vključujejo čeke ali menice, pri čemer se zakonska obrestna mera, višja od 6 %, uporablja samo za domače menice oziroma čeke

člena 45 in 46 zakona o čeku (Scheckgesetz);

členi 28, 48 in 49 zakona o menici (Wechselgesetz)

(*) Temeljna obrestna mera po nemškem pravu NI ista kot temeljna obrestna mera ECB. Za podrobnosti o načinu izračuna glej odgovor na vprašanje 3.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Temeljna obrestna mera po nemškem pravu ni ista kot temeljna obrestna mera ECB. Izračuna se v skladu s členom 247 BGB in se spremeni 1. januarja in 1. julija vsako leto. Pregled temeljne obrestne mere po časovnih obdobjih v skladu s členom 247 BGB je v nemščini in angleščini na voljo na naslednji povezavi:

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.bundesbank.de/de/bundesbank/organisation/agb-und-regelungen/basiszinssatz-607820.

V skladu s členom 289 BGB se na zamudne obresti ne zaračunajo obresti (prepoved obrestnih obresti).

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Civilni zakonik (BGB) je v nemščini in angleščini na voljo na naslednji povezavi:

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gesetze-im-internet.de/bgb/index.html.

Drugi navedeni predpisi so v nemščini na voljo na naslednjih povezavah:

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gesetze-im-internet.de/zpo/index.html (zakonik o civilnem postopku),

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gesetze-im-internet.de/hgb/index.html (trgovinski zakonik),

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gesetze-im-internet.de/scheckg/index.html (zakon o čeku),

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gesetze-im-internet.de/wg/index.html (zakon o menici).

Zadnja posodobitev: 17/03/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Estonija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

V skladu s členom 113 zakona o obligacijskih razmerjih lahko upnik, če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, od njega zahteva plačilo zamudnih obresti (kazen za zamudo pri plačilu) od datuma, ko obveznost zapade, pa vse do njene ustrezne izpolnitve.

Kadar obrestna mera zamudnih obresti ni dogovorjena v pogodbi, lahko upnik zahteva plačilo zamudnih obresti v znesku, določenem z zakonom. V skladu s členom 113(1) zakona o obligacijskih razmerjih je zakonska obrestna mera tista, ki je določena v členu 94 zakona, plus osem odstotkov letno.  V skladu s členom 94(1) zakona se obrestna mera uporablja na polletni osnovi in mora biti enaka zadnji obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja pred 1. januarjem ali 1. julijem vsakega leta.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Obrestno mero, določeno v členu 94 zakona o obligacijskih razmerjih, Banka Estonije (Eesti Pank) dvakrat letno objavi na svojem spletišču in v uradni publikaciji Ametlikud Teadaanded. Pri izračunu zakonskih obresti se v skladu s členom 113(1) zakona tej obrestni meri doda osem odstotkov.

V drugi polovici leta 2019 je obrestna mera, določena v členu 94, znašala 0,00 %, torej je bila zakonska obrestna mera 0,00 % + 8 % = 8,00 %.

V Estoniji niso določene različne obrestne mere zakonskih obresti. Člen 113 zakona o obligacijskih razmerjih se uporablja enako za vsako zamudo pri izpolnitvi denarne obveznosti.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti so v estonščini na voljo na primer na potrošniškem spletišču Povezava se odpre v novem oknuTarbijaveeb in spletnem portalu za pravno pomoč Povezava se odpre v novem oknuJurist Aitab.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Zakon o obligacijskih razmerjih je objavljen na Povezava se odpre v novem oknuspletišču uradnega lista, prevod v angleščino pa je na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Informacije o zadnji obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču Banke Estonije.

Zadnja posodobitev: 19/04/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Irska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zakonodaja določa uporabo obrestne mere v različnih okoliščinah, kot so zamude pri plačilih v trgovinskih poslih, sodni dolgovi in neplačani ali zapozneli davki.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Zakonske obrestne mere, navedene v spodnji razpredelnici, so pomembne za terjatve v civilnih in gospodarskih zadevah:

Znesek/obrestna mera zakonskih obresti

Merila za uporabo zakonskih obresti

(po potrebi, na primer zamuda, potrošniška pogodba itd.)

Pravna podlaga

8 %

Obresti od sodnega dolga od datuma vpisa sodbe

člen 26 zakona o dolžnikih (Irska) iz leta 1840

in

člen 20 zakona o sodiščih iz leta 1981

ter

S.I. 12/1989 – odredba iz leta 1989 k zakonu o sodiščih iz leta 1981 (obresti od sodnih dolgov)

8 %

Če sodišče kateri koli osebi odredi plačilo denarnega zneska, lahko v nekaterih okoliščinah odredi tudi plačilo obresti od celotnega ali katerega koli dela zapadlega zneska za celotno obdobje ali del obdobja od nastanka pravne podlage za tožbo do datuma sodbe.

člen 22(1) zakona o sodiščih iz leta 1981

in

člen 50 zakona o sodiščih in sodnih uradnikih iz leta 1995

ter

S.I. 12/1989 – odredba iz leta 1989 k zakonu o sodiščih iz leta 1981 (obresti od sodnih dolgov)

8 %

Obresti se obračunajo za stroške, ki jih določi sodišče, in sicer od datuma določitve višine zadevnih stroškov (bodisi z dogovorom med strankami bodisi z njihovo določitvijo s strani sodnega uradnika).

člen 30 zakona o sodiščih in sodnih uradnikih iz leta 2002, kot je bil spremenjen s členom 41 zakona o civilni odgovornosti in sodiščih iz leta 2004

in

S.I. 544/2004 (odredba o začetku veljavnosti)

Obrestna mera Evropske centralne banke za operacije glavnega refinanciranja (na dan 1. januarja in 1. julija posameznega leta), povečana za 8 odstotnih točk.

Upravičenost upnika, da zahteva zakonske zamudne obresti, če zamuja plačilo v zvezi s trgovinskimi pogodbami, sklenjenimi po 16. marcu 2013.

zakonski instrument (S.I.) št. 580/2012 – uredbe Evropskih skupnosti (zamude pri plačilih v trgovinskih poslih) iz leta 2012

Obrestna mera Evropske centralne banke za operacije glavnega refinanciranja (na dan 1. januarja in 1. julija posameznega leta), povečana za 7 odstotnih točk.

Upravičenost upnika, da zahteva zakonske zamudne obresti, če zamuja plačilo v zvezi s trgovinskimi pogodbami, sklenjenimi med 7. avgustom 2002 in 15. marcem 2013, če zahtevane zamudne obresti presegajo znesek 5 EUR.

S.I. št. 388/2002 – uredbe Evropskih skupnosti (zamude pri plačilih v trgovinskih poslih) iz leta 2002

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

n. r. Glej zgornjo razpredelnico.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Zakonodaja je na voljo na spletu: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.irishstatutebook.ie/eli/1996/act/33/enacted/en/html?q=Divorce.

Zadnja posodobitev: 08/04/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Grčija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Grško pravo določa zakonske obresti. Predpisana obrestna mera je obrestna mera, tj. odstotek glavnice za določeno obdobje, predpisana neposredno z zakonom. Najpogostejša oblika zakonskih obresti so zamudne obresti, tj. obresti, ki jih dolžnik dolguje od trenutka, ko je v zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Drugi primeri zakonskih obresti so urejeni v členih 301, 346, 529, 720 itd. civilnega zakonika.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Obrestna mera zamudnih obresti je običajno določena na dve odstotni točki nad najvišjo pogodbeno obrestno mero, ki je bila predhodno določena s sklepom guvernerja Banke Grčije, in je bila leta 2001 usklajena z ustrezno obrestno mero Evropske centralne banke (zakon št. 47/2000 Sveta za monetarno politiko, člen 3(2) zakona št. 2842/2000). Na primer, nebančna zamudna obrestna mera je segala od 12 % (dosledna uporaba od leta 1946 do leta 1979) do 44 % (leta 1992, ko je postopoma začela padati). Trenutno znaša 7,30 %.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Na spletišču Banke Grčije (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bankofgreece.gr/Pages/el/Statistics/rates_markets/monetary/exotrapezika.aspx) je preglednica nebančnih obrestnih mer (od leta 1946), vendar to spletišče za razliko od drugih spletišč, kot sta NOMOS ali ISOKRATIS (dsanet), ne zagotavlja samodejne metode za izračun zakonske obrestne mere.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Banki Grčije da, drugim pa ne, ker so to naročniške storitve.

Zadnja posodobitev: 13/02/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani španščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Predpisana obrestna mera - Španija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zakonske obresti so v Španiji določene kot pomožno sredstvo za določitev odškodnine, kadar med strankama ni dogovora in dolžnik zamuja s plačilom. Določene so v členu 1108 civilnega zakonika (Código Civil), s katerim se zahteva, da je neplačani dolg v denarju ali da je bil pretvorjen v denar.

Zakonske obresti niso izrecno opredeljene.

Obstajajo različne vrste zakonskih obresti. Najpogostejša obrestna mera je tista, ki je navedena v civilnem zakoniku. Vendar pa so v drugih zadevah z zakonodajo določene posebne obrestne mere, ki v številnih primerih izhajajo iz uporabe določenega odstotka za zakonske obresti. V primerih, v katerih se uporabljajo te obrestne mere, se te prav tako lahko štejejo za zakonske obresti, ker so določene z zakonodajo. Med njimi so:

v zvezi s hipotekami je z zakonom 1/2013 z dne 14. maja 2013 spremenjen člen 114 zakona o hipotekah (Ley Hipotecaria), zgornja meja obrestne mere za zamudo pri plačilu v primeru posojil za nakup glavnega prebivališča, zavarovanih s hipoteko na to prebivališče, pa je določena na trikratnik zakonske obrestne mere (kar je trenutno 9 %).

Zakon o pogodbah o hipotekarnem posojilu (Ley Reguladora de los Contratos de Crédito Inmobiliario) je spremenil besedilo člena 114, ki je v novem besedilu začel veljati 16. junija 2019. Zamudne obresti so v njem določene kot obrestna mera rednih obresti plus tri odstotne točke v obdobju, za katero plačilo še ni bilo opravljeno. Uporablja se za posojila, ki jih najamejo posamezniki in ki so zavarovana s hipotekami na stanovanjske nepremičnine. Zamudnih obresti v nobenem primeru ni mogoče kapitalizirati. Dogovori, ki nasprotujejo temu pravilu o zamudnih obrestih, niso dopustni;

– s členom 20(4) zakona 16/2011 o kreditnih pogodbah za potrošnike (Contratos de Crédito al Consumo) je za take posle zgornja meja določena na 2,5-kratnik zakonskih obresti;

– če ni drugače dogovorjeno, člen 7 zakona 3/2004 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (lucha contra la morosidad en las operaciones mercantiles) določa zakonsko obrestno mero za zamudne obresti, ki jo mora dolžnik plačati, kot vsoto obrestne mere, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih zadnjih operacijah glavnega refinanciranja, izvedenih pred prvim dnem tekoče polovice koledarskega leta, plus osem odstotnih točk.

Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, se razume kot obrestna mera, ki se uporablja, kadar so te operacije dražbe s fiksno obrestno mero. Če je treba operacijo glavnega refinanciranja izvesti kot dražbo z variabilno obrestno mero, se ta obrestna mera nanaša na mejno obrestno mero, ki izhaja iz te dražbe.

Zakonska obrestna mera za zamudne obresti, določena v skladu z določbami tega odstavka, se uporablja šest mesecev od dneva, ko je bila določena;

– v zvezi z zavarovalnimi pogodbami so s členom 20(4) zakona 50/1980 z dne 8. oktobra 1980 o zavarovalnih pogodbah (Ley del Contrato de Seguro) sankcionirane neupravičene zamude zavarovalnic pri izplačilu odškodnine oškodovancem iz naslova terjatev, zajetih z zavarovalnimi pogodbami, ki so jih te podpisale, s plačilom letne obrestne mere, ki je enaka zakonski obrestni meri ob zapadlosti plačila, plus 50 %. Če odškodnina ni izplačana v dveh letih od nastanka terjatve, sodišče zavarovatelju naloži letno obrestno mero v višini najmanj 20 %.

Procesne obresti (interés procesal), na katere se nanaša člen 576 zakona 1/2000 z dne 7. januarja 2000 o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil), ki določa, da po izdaji sodbe ali odločbe na prvi stopnji, s katero je naloženo denarno plačilo, v korist upnika tečejo letne obresti po zakonski obrestni meri, povečani za dve odstotni točki, ali obrestni meri, o kateri sta se dogovorili stranki, ali obrestni meri, določeni s posebno zakonsko določbo.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Obrestna mera je določena v proračunskih zakonih za vsako leto.

Obrestna mera za leto 2017 je določena v dodatni določbi št. 34 zakona 3/2017 z dne 27. oktobra o splošnem državnem proračunu (Ley de Presupuestos Generales del Estado):

– 3,00 %, dokler je ta proračun v veljavi.

– V istem obdobju bodo zamudne obresti iz člena 26 splošnega zakona 58/2003 z dne 17. decembra 2003 o obdavčevanju (Ley General Tributaria) znašale 3,75 %.

– V istem obdobju bodo zamudne obresti iz člena 38(2) splošnega zakona 38/2003 z dne 17. novembra 2003 o subvencijah (Ley General de Subvenciones) znašale 3,75 %.

Obrestne mere so navedene na naslednjem spletnem naslovu, kot jih objavlja Banka Španije:

Povezava se odpre v novem oknuhttps://clientebancario.bde.es/pcb/es/menu-horizontal/productosservici/relacionados/tiposinteres/.

Kot je navedeno v odgovoru na prejšnje vprašanje, se poleg zakonskih obresti, določenih v členu 1108 civilnega zakonika za določitev odškodnine za neplačane denarne terjatve, uporabljajo različne stopnje zakonskih obresti. Med njimi so:

v zvezi s hipotekami je z zakonom 1/2013 z dne 14. maja 2013 spremenjen člen 114 zakona o hipotekah (Ley Hipotecaria), zgornja meja obrestne mere za zamudo pri plačilu v primeru posojil za nakup glavnega prebivališča, zavarovanih s hipoteko na to prebivališče, pa je določena na trikratnik zakonske obrestne mere.

Zakon o pogodbah o hipotekarnem posojilu (Ley Reguladora de los Contratos de Crédito Inmobiliario) je spremenil besedilo člena 114, ki je v novem besedilu začel veljati 16. junija 2019. Zamudne obresti so v njem določene kot obrestna mera rednih obresti plus tri odstotne točke v obdobju, za katero plačilo še ni bilo opravljeno. Uporablja se za posojila, ki jih najamejo posamezniki in ki so zavarovana s hipotekami na stanovanjske nepremičnine. Zamudnih obresti v nobenem primeru ni mogoče kapitalizirati. Dogovori, ki nasprotujejo temu pravilu o zamudnih obrestih, niso dopustni;

– s členom 20(4) zakona 16/2011 o kreditnih pogodbah za potrošnike (Contratos de Crédito al Consumo) je za take posle zgornja meja določena na 2,5-kratnik zakonskih obresti;

– če zamudne obresti niso dogovorjene, člen 7 zakona 3/2004 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (lucha contra la morosidad en las operaciones mercantiles) določa zakonsko obrestno mero za zamudne obresti, ki jo mora dolžnik plačati, kot vsoto obrestne mere, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih zadnjih operacijah glavnega refinanciranja, izvedenih pred prvim dnem tekoče polovice koledarskega leta, plus osem odstotnih točk.

Obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, se razume kot obrestna mera, ki se uporablja, kadar so te operacije dražbe s fiksno obrestno mero. Če je treba operacijo glavnega refinanciranja izvesti kot dražbo z variabilno obrestno mero, se ta obrestna mera nanaša na mejno obrestno mero, ki izhaja iz te dražbe.

Zakonska obrestna mera za zamudne obresti, določena v skladu z določbami tega odstavka, se uporablja šest mesecev od dneva, ko je bila določena;

– v zvezi z zavarovalnimi pogodbami so s členom 20(4) zakona 50/1980 z dne 8. oktobra 1980 o zavarovalnih pogodbah (Ley del Contrato de Seguro) sankcionirane neupravičene zamude zavarovalnic pri izplačilu odškodnine oškodovancem iz naslova terjatev, zajetih z zavarovalnimi pogodbami, ki so jih te podpisale, s plačilom letne obrestne mere, ki je enaka zakonski obrestni meri ob zapadlosti plačila, plus 50 %. Če odškodnina ni izplačana v dveh letih od nastanka terjatve, sodišče zavarovatelju naloži letno obrestno mero v višini najmanj 20 %.

Procesne obresti (interés procesal), na katere se nanaša člen 576 zakona 1/2000 z dne 7. januarja 2000 o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil), ki določa, da po izdaji sodbe ali odločbe na prvi stopnji, s katero je naloženo denarno plačilo, v korist upnika tečejo letne obresti po zakonski obrestni meri, povečani za dve odstotni točki, ali obrestni meri, o kateri sta se dogovorili stranki, ali obrestni meri, določeni s posebno zakonsko določbo.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Obrestne mere so navedene na spletnem mestu iz prejšnjega odgovora.

Povezava se odpre v novem oknuhttps://clientebancario.bde.es/pcb/es/menu-horizontal/productosservici/relacionados/tiposinteres/

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Da, na naslednjem naslovu:

Povezava se odpre v novem oknuhttps://clientebancario.bde.es/pcb/es/menu-horizontal/productosservici/relacionados/tiposinteres.

Zadnja posodobitev: 19/08/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Hrvaška

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Da. Zakonske zamudne obresti so obresti, ki jih plača dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti. Dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, torej dolguje poleg glavnice tudi zamudne obresti.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Splošni predpis, ki ureja institut zamudnih obresti, je zakon o obligacijskih razmerjih (Narodne novine, št. 35/05, 41/08, 125/11, 78/15 in 29/18). – členi 29 do 31. Ta zakon se uporablja, če za določene osebe in določena razmerja s posebnim predpisom ni določeno drugače. V skladu s tem zakonom se zakonska obrestna mera zamudnih obresti, ki se nanašajo na gospodarske pogodbe in pogodbe, sklenjene med trgovci in osebami javnega prava, za vsako polletje določi tako, da se povprečna obrestna mera na stanje posojil, odobrenih nefinančnim gospodarskim družbam za obdobje, daljše od enega leta, ki je izračunana za referenčno obdobje pred tekočim polletjem, poveča za pet odstotnih točk, v ostalih razmerjih pa za tri odstotne točke.

Povprečno obrestno mero za referenčno obdobje določi hrvaška narodna banka (Hrvatska narodna banka) in jo mora vsako leto 1. januarja in 1. julija objaviti v hrvaškem uradnem listu (Narodne novine).

Povprečna obrestna mera, ki se uporablja za izračun zakonskih zamudnih obresti za tekoče polletje (od 1. januarja 2020 do 30. junija 2020), znaša 3,11 %. Za obdobje od 1. januarja 2020 do 30. junija 2020 zato zakonska obrestna mera zamudnih obresti za razmerja na podlagi gospodarskih pogodb in pogodb, sklenjenih med trgovci in osebami javnega prava, znaša 8,11 %, za ostala razmerja (npr. razmerja na podlagi potrošniških pogodb in drugih civilnopravnih pogodb, nepogodbene obveznosti – odškodnina, neupravičena obogatitev) pa znaša 6,11 %.

Posebni predpis, ki določa stopnjo zakonskih zamudnih obresti za določena razmerja, je zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Narodne novine, št. 108/12, 144/12, 81/13, 112/13, 71/15 in 78/15). S tem zakonom je bila v nacionalno zakonodajo prenesena Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Zakon se uporablja za zamude pri plačilu v poslovnih transakcijah med podjetji ter med podjetji in osebami javnega prava, v katerih je oseba javnega prava dolžnik, ki privedejo do dobave blaga ali storitev za plačilo. V skladu s tem zakonom je zakonska obrestna mera za zamude pri plačilu obrestna mera, ki je enaka referenčni obrestni meri, povečani za osem odstotnih točk. Referenčna obrestna mera je enaka povprečni obrestni meri na stanje posojil, odobrenih nefinančnim gospodarskim družbam za obdobje, daljše od enega leta, ki je izračunana za referenčno obdobje pred tekočim polletjem, minus tri odstotne točke.

Povprečno obrestno mero za referenčno obdobje določi hrvaška narodna banka in jo mora vsako leto 1. januarja in 1. julija objaviti v hrvaškem uradnem listu (Narodne novine).

Referenčna obrestna mera, ki se uporablja za izračun zakonskih zamudnih obresti za tekoče polletje (od 1. januarja 2020 do 30. junija 2020), znaša 0,11 %. Za obdobje od 1. januarja 2020 do 30. junija 2020 zato zakonska obrestna mera za zamude pri plačilu v poslovnih transakcijah med podjetji ter med podjetji in osebami javnega prava, v katerih je oseba javnega prava dolžnik, znaša 8,11 %.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Povprečno obrestno mero za referenčno obdobje določi hrvaška narodna banka in jo mora vsako leto 1. januarja in 1. julija objaviti v hrvaškem uradnem listu (Narodne novine).

Narodne novine so na voljo na naslednji povezavi: Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Narodne novine so brezplačno na voljo na naslednji povezavi: Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/

Zadnja posodobitev: 14/12/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Italija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Italijansko pravo o obligacijskih razmerjih ločuje med rednimi, zamudnimi in kompenzacijskimi obrestmi. Redne obresti imajo odplačilno funkcijo v zameno za korist, ki jo ima subjekt (ki jih mora plačati) od denarja, ki so mu ga dali na voljo drugi. Zamudne obresti imajo funkcijo nadomestila škode in nastanejo zaradi zamude pri plačilu z vročitvijo opomina dolžniku. Kompenzacijske obresti upnik plača za zamudo pri plačilu zneskov, namenjenih dolžniku, ki jih ne izplača pravočasno. Take obresti pomenijo pravično nadomestilo in se obračunajo, tudi če zahtevek ni likviden in izterljiv. Zakonske obresti pa so določene z zakonom o finančnih obveznostih: od datuma, ko poteče rok za plačilo, mora dolžnik upniku plačati zakonske obresti, četudi prej obresti ni dolgoval in četudi upnik ni navedel, da je utrpel kakršno koli škodo (člen 1224(I) civilnega zakonika (Codice Civile)). Člen 1224 civilnega zakonika (odškodnina v zvezi s finančnimi obveznostmi) zlasti navaja, da za obveznosti, katerih predmet je denarni znesek, zakonske obresti začnejo teči na dan po roku plačila, četudi dolžnik obresti prej ni dolgoval in četudi upnik ni navedel, da je utrpel kakršno koli škodo. Če je dolžnik pred začetkom obračunavanja zamudnih obresti dolgoval obresti, višje od zakonsko določene obrestne mere, za zaostala plačila veljajo enake obresti. Upniki, ki dokažejo, da so utrpeli večjo škodo, bodo prejeli nadaljnjo odškodnino (odškodnino zaradi devalvacije). Do nje niso upravičeni v primeru dogovora o znesku zamudnih obresti.

Člen 1282 italijanskega civilnega zakonika določa, da se pogodbenim in plačljivim terjatvam samodejno pripišejo obresti, razen če je z zakonom ali pravnim naslovom drugače določeno.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Na splošno višino zakonskih obresti določi italijanska zakladnica (današnje ministrstvo za gospodarstvo in finance), ki v zvezi s tem vsako leto do 15. decembra izda odlok. Če so se stranke dogovorile o obrestni meri, se uporabi obrestna mera, ki so jo določile. Vendar je morala biti obrestna mera dogovorjena pisno in ne sme presegati najvišje obrestne mere, dovoljene z zakonom proti oderuštvu (zakon št. 108 z dne 7. marca 1996), sicer se bodo obresti štele za oderuške in torej neveljavne. V takih primerih se obresti ne dolgujejo (člen 1815 civilnega zakonika). Če so se stranke dogovorile o uporabi dogovorjene obrestne mere, vendar niso določile njene višine, se uporabi zakonsko določena obrestna mera. V italijanskem pravnem sistemu se položaj v zvezi z zamudnimi obrestmi deloma razlikuje od položaja v zvezi z zakonskimi obrestmi. Zamudne obresti so mišljene kot kazen (za dolžnika) in nadomestilo (za upnika). To je povezano z neizpolnitvijo finančne obveznosti zaradi zamujenega plačila ali neplačila zadevne storitve v roku, ki je določen z zakonom ali dogovori med strankami. Da lahko upnik zahteva zamudne obresti, mora imeti dolžnik zaostala plačila. „Zaostala plačila“ pomenijo, da dolžnik zamuja z izpolnitvijo obveznosti. Zaostala plačila nastanejo, če je bil prekoračen datum zapadlosti in je dolžnik prejel opomin za plačilo: uradni dokument, s katerim upnik dolžnika pozove k izvedbi dolgovanega plačila. V skladu s civilnim zakonikom se zamudne obresti dolgujejo po zakonsko določeni obrestni meri, tj. po obrestni meri, določeni z zakonom. Če pa so bile obresti, ki so bile dolgovane, preden je dolžnik prejel opomin, višje od zakonsko določene obrestne mere, za zaostala plačila veljajo enake obresti (člen 1224 civilnega zakonika).

V skladu s členom 1284 civilnega zakonika zakonsko določeno obrestno mero enkrat na leto določi minister za gospodarske zadeve in finance. Z odlokom, objavljenim v Uradnem listu Italijanske republike, minister spremeni obrestno mero na podlagi povprečnega letnega donosa največ 12-mesečnih državnih obveznic, pri čemer upošteva stopnjo inflacije, evidentirano med letom. Višina obrestne mere se določi najpozneje 15. decembra v letu, ki je predhodno letu, za katero velja obrestna mera. Če do 15. decembra ni določena nova obrestna mera, se veljavna obrestna mera nespremenjena uporablja tudi za naslednje leto.

Od 1. januarja 2021 zakonsko določena obrestna mera znaša 0,01 %.

PREGLEDNICA STOPENJ ZAKONSKO DOLOČENE OBRESTNE MERE

Od

Do

Stopnja

Akt

1. 1. 1999

31. 12. 2000

2,50 %

ministrski odlok (MO) (zakladnica) z dne 10. decembra 1998

1. 1. 2001

31. 12. 2001

3,50 %

MO (zakladnica) z dne 11. decembra 2000

1. 1. 2002

31. 12. 2003

3,00 %

MO (gospodarstvo) z dne 11. decembra 2001

1. 1. 2004

31. 12. 2007

2,50 %

MO (gospodarstvo) z dne 1. decembra 2003

1. 1. 2008

31. 12. 2009

3,00 %

MO (gospodarstvo) z dne 12. decembra 2007

1. 1. 2010

31. 12. 2010

1,00 %

MO (gospodarstvo) z dne 4. decembra 2009

1. 1. 2011

31. 12. 2011

1,50 %

MO (gospodarstvo) z dne 7. decembra 2010

1. 1. 2012

31. 12. 2013

2,50 %

MO (gospodarstvo) z dne 12. decembra 2011

1. 1. 2014

31. 12. 2014

1,00 %

MO (gospodarstvo) z dne 12. decembra 2013

1. 1. 2015

31. 12. 2015

0,50 %

MO (gospodarstvo) z dne 11. decembra 2014

1. 1. 2016

31. 12. 2016

0,20 %

MO (gospodarstvo) z dne 11. decembra 2015

1. 1. 2017

31. 12. 2017

0,10 %

MO (gospodarstvo) z dne 7. decembra 2016

1. 1. 2018

31. 12. 2018

0,30 %

MO (gospodarstvo) z dne 13. decembra 2017

1. 1. 2019

31. 12. 2019

0,80 %

MO (gospodarstvo) z dne 12. decembra 2018

1. 1. 2020

31. 12. 2020

0,05 %

MO (gospodarstvo) z dne 12. decembra 2019

1. 1. 2021

31. 12. 2021

0,01 %

MO (gospodarstvo) z dne 11. decembra 2020

Obresti, ki presegajo zakonsko določeno obrestno mero, morajo biti določene pisno, sicer se upošteva zakonsko določena obrestna mera.

Za zamude pri trgovinskih poslih velja ad hoc pravilo EU: v notranjem pravu se uporablja zakonodajni odlok št. 231 z dne 9. oktobra 2002, kot je bil spremenjen z zakonodajnim odlokom št. 192 z dne 9. novembra 2012, za popoln prenos Direktive 2011/7/EU, v skladu s členom 10(1) zakona št. 180 z dne 11. novembra 2011. Če stranki nista določili obrestne mere, je po predložitvi dokumenta, na podlagi katerega se začne postopek, zakonsko določena obrestna mera enaka obrestni meri, določeni s posebnim zakonom o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih (glej spodaj). To pravilo velja tudi za akt, s katerim se začne arbitražni postopek.

Posebna zakonodaja v zvezi z zamudami pri plačilih v trgovinskih poslih: italijanski zakonodajalec je za izvajanje Direktive 2000/35/ES o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih izdal zakonodajni odlok št. 231/2002, kakor je bil spremenjen. Ta kot obresti za zamude pri plačilih v trgovinskih poslih izrecno določa obrestno mero, ki je višja od zakonsko določene obrestne mere. V skladu z zakonodajnim odlokom št. 231/2002 so trgovinski posli „vsakršne pogodbe med podjetji ali med podjetji in državnimi organi, ki vodijo izključno ali predvsem k dostavi blaga ali izvajanju storitev za plačilo“. Odlok določa, da ima v okviru trgovinskega posla „vsak, kdor je neupravičeno izpostavljen zamudi pri plačilu, pravico do samodejnega prejema zamudnih obresti, ki, ne da bi bil potreben uradni opomin za plačilo, začnejo teči z dnem, ki sledi dnevu izteka roka za plačilo,“ razen če lahko dolžnik dokaže, da je neplačilo posledica razlogov, ki mu jih ni mogoče pripisati. V skladu s tem zakonom obresti za zamude pri plačilih v trgovinskih poslih temeljijo na obrestni meri, ki jo vsako leto določi ministrstvo za gospodarske zadeve in finance ter je povzeta v spodnji preglednici, pri čemer je pojasnjeno, da se: (a) za prvo polovico leta, na katero se zamuda nanaša, uporabi obrestna mera, veljavna 1. januarja v navedenem letu; (b) za drugo polovico leta, na katero se zamuda nanaša, pa se uporabi obrestna mera, veljavna 1. julija navedenega leta.

Preglednica, ki prikazuje spreminjanje obrestne mere za zamude pri plačilih od leta 2002:

PREGLEDNICA OBRESTNIH MER ZA ZAMUDE PRI PLAČILIH v skladu z zakonodajnim odlokom št. 231/2002

Od

Do

Obrestna mera
ECB

Stopnja
zvišanja

Skupaj

1. 7. 2002

31. 12. 2002

3,35 %

7,00 %

10,35 %

1. 1. 2003

30. 6. 2003

2,85 %

7,00 %

9,85 %

1. 7. 2003

31. 12. 2003

2,10 %

7,00 %

9,10 %

1. 1. 2004

30. 6. 2004

2,02 %

7,00 %

9,02 %

1. 7. 2004

31. 12. 2004

2,01 %

7,00 %

9,01 %

1. 1. 2005

30. 6. 2005

2,09 %

7,00 %

9,09 %

1. 7. 2005

31. 12. 2005

2,05 %

7,00 %

9,05 %

1. 1. 2006

30. 6. 2006

2,25 %

7,00 %

9,25 %

1. 7. 2006

31. 12. 2006

2,83 %

7,00 %

9,83 %

1. 1. 2007

30. 6. 2007

3,58 %

7,00 %

10,58 %

1. 7. 2007

31. 12. 2007

4,07 %

7,00 %

11,07 %

1. 1. 2008

30. 6. 2008

4,20 %

7,00 %

11,20 %

1. 7. 2008

31. 12. 2008

4,10 %

7,00 %

11,10 %

1. 1. 2009

30. 6. 2009

2,50 %

7,00 %

9,50 %

1. 7. 2009

31. 12. 2009

1,00 %

7,00 %

8,00 %

1. 1. 2010

30. 6. 2010

1,00 %

7,00 %

8,00 %

1. 7. 2010

31. 12. 2010

1,00 %

7,00 %

8,00 %

1. 1. 2011

30. 6. 2011

1,00 %

7,00 %

8,00 %

1. 7. 2011

31. 12. 2011

1,25 %

7,00 %

8,25 %

1. 1. 2012

30. 6. 2012

1,00 %

7,00 %

8,00 %

1. 7. 2012

31. 12. 2012

1,00 %

7,00 %

8,00 %

1. 1. 2013

30. 6. 2013

0,75 %

8,00 %

8,75 %

1. 7. 2013

31. 12. 2013

0,50 %

8,00 %

8,50 %

1. 1. 2014

30. 6. 2014

0,25 %

8,00 %

8,25 %

1. 7. 2014

31. 12. 2014

0,15 %

8,00 %

8,15 %

1. 1. 2015

30. 6. 2015

0,05 %

8,00 %

8,05 %

1. 7. 2015

31. 12. 2015

0,05 %

8,00 %

8,05 %

1. 1. 2016

30. 6. 2016

0,05 %

8,00 %

8,05 %

1. 7. 2016

31. 12. 2016

0,00 %

8,00 %

8,00 %

1. 1. 2017

30. 6. 2017

0,00 %

8,00 %

8,00 %

1. 7. 2017

31. 12. 2017

0,00 %

8,00 %

8,00 %

1. 1. 2018

30. 6. 2018

0,00 %

8,00 %

8,00 %

1. 7. 2018

31. 12. 2018

0,00 %

8,00 %

8,00 %

1. 1. 2019

30. 6. 2019

0,00 %

8,00 %

8,00 %

1. 7. 2019

31. 12. 2019

0,00 %

8,00 %

8,00 %

1. 1. 2020

30. 6. 2020

0,00 %

8,00 %

8,00 %

1. 7. 2020

31. 12. 2020

0,00 %

8,00 %

8,00 %

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Spletišče ministrstva za gospodarske zadeve in finance: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.mef.gov.it.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Na številnih spletiščih je na voljo brezplačna programska oprema za izračun zakonskih obresti in zamudnih obresti.

Zadnja posodobitev: 21/07/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani grščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Predpisana obrestna mera - Ciper

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Ciprska nacionalna zakonodaja ne določa „zakonske obrestne mere“. Ko pa je pri sodišču vložena tožba, lahko sodnik odredi plačilo zakonskih obresti po vnaprej določeni obrestni meri, in sicer od datuma evidentiranja tožbe do datuma izdaje sodbe, če ustrezna zakonodaja ne predvideva plačila obresti ali če v zvezi s tožbami zaradi kršitve pogodbe ali sporazuma zadevna pogodba oziroma sporazum ne vsebuje izrecne določbe o obrestni meri.

Obrestna mera je s posebnim sklepom ministra za finance, ki ima pooblastilo za njeno prilagoditev, trenutno določena na 3,5 %.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Glej odgovor na prvo vprašanje. Trenutno veljavna obrestna mera je 3,5 %.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Ni relevantno. Glej odgovor na prvo vprašanje.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Ni relevantno. Glej odgovor na prvo vprašanje.

Zadnja posodobitev: 01/08/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Litva

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Obresti in zamudne obresti so urejene v naslednjih predpisih:

zakonik Republike Litve o civilnem postopku, zvezek 6,

zakon Republike Litve o preprečevanju zamud pri plačilih v gospodarskih pogodbah.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

V skladu s členom 6.37 civilnega zakonika se lahko obresti določijo z zakonom ali dogovorom med strankama v skladu z danimi zavezami. Od dolžnika se prav tako zahteva, da na dodeljeni znesek plača obresti po zakonsko določeni obrestni meri, in sicer od datuma predložitve zadeve sodišču do polne izvršitve sodbe sodišča.

V skladu s členom 6.71 civilnega zakonika Republike Litve so zamudne obresti denarni znesek, določen z zakonom, pogodbo ali sodno odločbo, ki ga mora dolžnik plačati upniku, če obveznost ni bila izpolnjena ali je bila nepravilno izpolnjena (globa). Zamudne obresti se lahko določijo kot specifičen denarni znesek ali v odstotkih osnovne obveznosti. Zamudne obresti se lahko določijo za neizpolnitev obveznosti v roku. Izračunajo se glede na število dni, tednov, mesecev itd. zamude.

V skladu s členom 6.210 civilnega zakonika dolžnik, ki je zamudil rok za izpolnitev denarne obveznosti, plača obresti po letni obrestni meri v višini 5 % dolgovanega zneska, razen če je drugačna obrestna mera določena z zakonom ali pogodbo. Če sta obe pogodbeni stranki podjetnika ali zasebna pravna subjekta, plača obresti po letni obrestni meri v višini 6 % dolgovanega zneska, razen če je drugačna obrestna mera določena z zakonom ali pogodbo.

Namen litovskega zakona o preprečevanju zamud pri plačilih v gospodarskih poslih je določiti rok plačila za prodano blago, opravljene storitve in dela, opravljena na podlagi gospodarske pogodbe, znesek zapadlih obresti v primeru zamude pri plačilu, kako ga izračunati in pravice upnikov, ko plačilo prejmejo z zamudo. Ta zakon se uporablja za vse gospodarske pogodbe med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in subjekti javnega prava, na podlagi katerih se dobavlja blago, opravljajo storitve ali se opravljajo plačila in dela za plačilo. V skladu s tem zakonom je obrestna mera za zamude pri plačilu 8 odstotnih točk nad fiksno Povezava se odpre v novem oknuobrestno mero, ki se uporablja za zadnjo operacijo glavnega refinanciranja Evropske centralne banke, če je bila ta izvedena po avkcijskem postopku s fiksno mero, ali z mejno obrestno mero, če je bila zadnja operacija glavnega refinanciranja Evropske centralne banke izvedena po avkcijskem postopku z variabilno mero.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Te informacije po potrebi zagotovijo osebe, ki zagotavljajo brezplačno pravno pomoč.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Da.

Zadnja posodobitev: 16/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Luksemburg

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zakonska obrestna mera je obrestna mera, ki se vsako leto določi z zakonom in se uporablja v primeru zamude pri plačilih, če stranki predhodno nista določili druge obrestne mere.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Od sprejetja zakona z dne Povezava se odpre v novem oknu18. aprila 2004, s katerim je bila prenesena Direktiva 2000/35/ES z dne 29. junija 2000, se zamudna obrestna mera pri trgovinskih poslih (to je poslih med podjetji ali med podjetji in javnimi organi, na podlagi katerih se dobavi blago ali opravijo plačljive storitve) določi posebej na podlagi mejne obrestne mere, ki izhaja iz postopka razpisa z variabilno stopnjo, ki jo Evropska centralna banka uporablja za svoje zadnje operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega polletja. V primeru zamude pri plačilu se ta obrestna mera zviša za ustrezno razliko (razen če je v pogodbi drugače določeno na podlagi oddelka 3 spremenjenega zakona z dne 18. aprila 2004 o zamudah pri plačilih in zamudnih obrestnih merah).

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

/

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Povezava se odpre v novem oknuLEGILUX

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Zadnja posodobitev: 08/08/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Madžarska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Da. Zakonska obrestna mera je določena v členu 6:47 zakona V iz leta 2013 (civilni zakonik) in vezana na pravila, ki veljajo za obrestno mero centralne banke. Zakonska obrestna mera, ki izhaja iz dolga, izraženega v madžarskih forintih, temelji na temeljni obrestni meri centralne banke, ki jo določi monetarni svet Narodne banke Madžarske. Če je dolg izražen v tuji valuti, je zakonska obrestna mera temeljna obrestna mera, ki jo določi centralna banka, izdajateljica zadevne valute; če taka temeljna obrestna mera ne obstaja, pa obrestna mera denarnega trga.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Pravna podlaga za zakonske obresti je civilni zakonik, ki obresti opredeljuje kot ceno denarja druge osebe, ki jo mora stranka plačati za vsak dolg, če ni dogovorjeno drugače. Zakonske obresti na dolg se zaračunajo v vsakem koledarskem polletju. Obrestna mera, ki velja na prvi dan zadevnega koledarskega polletja, se uporablja za celotno obdobje določenega koledarskega polletja, ne glede na morebitne spremembe temeljne obrestne mere centralne banke v zadevnem polletju.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Ne.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Da, civilni zakonik je na voljo v Povezava se odpre v novem oknunacionalni zakonodajni zbirki [Nemzeti Jogszabálytár]. Informacije o temeljni obrestni meri centralne banke so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču Narodne banke Madžarske.

Zadnja posodobitev: 16/10/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Malta

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

V malteškem pravu se ne uporablja izraz „zakonske obresti“, temveč se namesto njega uporablja izraz „zakonite obresti za zamudo pri plačilu“. Ta izraz je v malteškem trgovinskem zakoniku opredeljen kot „navadne obresti za zamudo pri plačilu po stopnji, ki je enaka vsoti referenčne stopnje in vsaj osmih odstotkov (8 %)“.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Malteško pravo določa samo eno obrestno mero, in sicer osemodstotno (8 %). Pravna podlaga za to obrestno mero je trgovinski zakonik, poglavje 13 Zakonodaje Malte, zlasti določbe podnaslova IA naslova II navedenega zakonika.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Upnik je upravičen do obresti za zamudo pri plačilu od dneva, ki sledi datumu ali roku za plačilo, določenemu v pogodbi. Če datum ali rok za plačilo v pogodbi ni določen, je upnik upravičen do obresti za zamudo pri plačilu po preteku katerega koli od naslednjih rokov:

  • trideset koledarskih dni po datumu, na katerega dolžnik prejme račun;
  • če je datum prejema računa ali druge ustrezne zahteve za plačilo dvomljiv, trideset koledarskih dni po dnevu prejema blaga ali opravljenih storitev;
  • če dolžnik prejme račun pred prejemom blaga ali opravo storitev, trideset koledarskih dni po dnevu prejema blaga ali opravljenih storitev;
  • če je treba v skladu z zakonom ali pogodbo proizvod potrditi ali ga preveriti in dolžnik prejme račun pred datumom sprejema ali preverjanja ali na ta datum, trideset koledarskih dni po datumu sprejema ali preverjanja.

Veljavna referenčna obrestna mera za prvi semester zadevnega leta je obrestna mera, ki velja na dan 1. januarja zadevnega leta, za drugi semester zadevnega leta pa obrestna mera, ki velja na dan 1. julija zadevnega leta.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Malteški trgovinski zakonik, Povezava se odpre v novem oknupoglavje 13 Zakonodaje Malte, je na voljo brezplačno na spletu.

Zadnja posodobitev: 22/03/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Nizozemska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Nizozemska ima zakonske zamudne obresti. To so obresti, ki jih upnik po zakonu lahko zahteva v primeru zamude pri plačilu.

Razlikuje se med zakonskimi obrestmi za netrgovinske posle (člen 6:119 civilnega zakonika) in zakonske obresti za trgovinske posle (člen 6:119a civilnega zakonika).

Zakonske obresti za netrgovinske posle veljajo za vse sporazume s fizičnimi osebami ali potrošniki.

Zakonske obresti za trgovinske posle veljajo za vse sporazume s poslovnimi subjekti in vladnimi organizacijami.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Zakonske obresti za netrgovinske posle znašajo 2 %. Zakonske obresti za trgovinske posle znašajo 8 %.

Zakonske obresti se lahko spreminjajo.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Zadnja posodobitev: 17/11/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Avstrija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zakonske obresti ureja člen 1000 splošnega civilnega zakonika (Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch – ABGB). Zamudne obresti ureja člen 1333 ABGB, pri pravnih poslih med podjetniki ter med podjetniki in pravnimi osebami javnega prava pa člen 456 zakonika o podjetjih (Unternehmensgesetzbuch – UGB).

Člen 1000 ABGB se uporablja za obresti, „za katere obrestna mera ni bila dogovorjena ali ki jih predpisuje zakon“. Poleg tega člen 1000(2) ABGB ureja primere, v katerih se lahko zahtevajo obresti od obresti (obrestne obresti).

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

V skladu s členom 1000(1) ABGB znaša zakonska obrestna mera štiri odstotke letno. To velja tudi za zakonske zamudne obresti v skladu s členom 1333(1) ABGB v povezavi s členom 1000(1) ABGB. Ta obrestna mera se uporablja tudi za enostranske pravne posle podjetij.

Pri pravnih poslih med podjetniki ter med podjetniki in pravnimi osebami javnega prava za zamude pri plačilu denarnih terjatev v skladu s členom 456 UGB velja zamudna obrestna mera 9,2 odstotne točke nad temeljno obrestno mero. Temeljna obrestna mera za zadevno polletje je tista, ki velja na prvi koledarski dan zadevnega polletja. Temeljno obrestno mero je mogoče najti na spletišču Narodne banke Avstrije na povezavi http://www.oenb.at v rubriki „Allgemeines“/„Wichtige Zinssätze“ („Splošno“/„Pomembne obrestne mere“).

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

V skladu s členom 1000(2) ABGB lahko upnik denarne terjatve zahteva obrestne obresti, če sta se pogodbeni stranki o tem izrecno dogovorili. Celo brez takega dogovora med strankama se lahko hkrati z zahtevkom za zapadle obresti zahtevajo obrestne obresti v zakonski višini štirih odstotkov letno od dneva, ko se začne pravda (vročitev tožbe tožencu). V avstrijskem pravu ni splošne prepovedi obrestnih obresti.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Navedene določbe avstrijskega splošnega civilnega zakonika in zakonika o podjetjih so brezplačno na voljo na spletišču Urada zveznega kanclerja (Bundeskanzleramt, Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.ris.bka.gv.at/) v rubriki „Bundesrecht“/„Bundesrecht konsolidiert“.

Zadnja posodobitev: 11/03/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Poljska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

V skladu s členom 359(1) civilnega zakonika z dne 23. aprila 1964 (Uradni list 2014, točka 121), kot je bil spremenjen, obresti na denarni znesek zapadejo le, če to izhaja iz pravnega posla ali zakona oziroma odločbe sodišča ali drugega pristojnega organa. Če obrestna mera ni določena, se plačajo zakonske obresti po obrestni meri, ki je enaka referenčni obrestni meri Narodne banke Poljske plus 3,5 odstotne točke.

Če obrestna mera zamudnih obresti ni določena, se v skladu s členom 481(2) civilnega zakonika plačajo zakonske zamudne obresti po obrestni meri, ki je enaka referenčni obrestni meri Narodne banke Poljske plus 5,5 odstotne točke. Če pa se terjatev obrestuje po višji obrestni meri, lahko upnik zahteva zamudne obresti po tej višji obrestni meri.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Člen 359(2) civilnega zakonika določa, da je obrestna mera zakonskih obresti enaka referenčni obrestni meri Narodne banke Poljske plus 3,5 odstotne točke. Minister za pravosodje objavi obrestno mero zakonskih obresti z obvestilom v poljskem uradnem listu (Monitor Polski). V skladu z obvestilom ministra za pravosodje z dne 7. januarja 2016 obrestna mera zakonskih obresti od 1. januarja 2016 znaša 5 % letno, obrestna mera zakonskih zamudnih obresti pa 7 % letno.

Obresti na trgovinske posle po drugi strani ureja zakon o zapadlosti plačil v trgovinskih poslih z dne 8. marca 2013 (Uradni list 2019, točka 118), obrestna mera pa se vedno določi v obvestilu, ki ga izda minister za podjetništvo in tehnologijo. V skladu z obvestilom z dne 14. januarja 2019 trenutna obrestna mera zakonskih obresti na zaostala plačila v trgovinskih poslih od 1. januarja 2019 do 30. junija 2019 znaša 9,50 % letno.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Podrobnosti o trenutnih obrestnih merah Narodne banke Poljske, vključno z referenčno obrestno mero, so na voljo na spletišču Narodne banke Poljske (NBP): Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.nbp.pl/home.aspx?f=/dzienne/stopy.htm.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Obvestila, ki jih izdata minister za pravosodje in minister za razvoj glede obrestne mere zakonskih obresti (na trgovinske posle), so na voljo na spletišču centra vlade za zakonodajo (Rządowe Centrum Legislacji): Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.monitorpolski.gov.pl/Wyszukiwanie/tabid/114/Title/odsetki/Default.aspx.

Zadnja posodobitev: 17/08/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani portugalščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Predpisana obrestna mera - Portugalska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zakonske obresti

Da, v portugalski zakonodaji so zakonske obresti določene.

Obresti lahko določijo pogodbene stranke ali pa so določene z zakonom. Kadar jih določijo pogodbene stranke, se imenujejo pogodbene obresti. Kadar so določene z zakonom, se imenujejo zakonske obresti.

Pogodbene in zakonske obresti so lahko obresti za prebivalstvo ali komercialne obresti.

Namen obresti

Na splošno obstajata dve vrsti obresti: redne obresti (npr. obresti za posojilo) in zamudne obresti (npr. obresti za zamudo pri izpolnjevanju obveznosti).

Zakonske obresti za zamudo

Splošno pravilo v primeru dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti je, da odškodnina za zamudo ustreza zakonskim obrestim, izračunanim od datuma nastanka dolžnikove zamude. Denarna obveznost je obveznost plačila denarnega zneska drugi stranki.

Čas nastanka zamude

Za dolžnika se šteje, da je v zamudi, ko mu je bil po sodni ali izvensodni poti poslan opomin za izpolnitev obveznosti.

V treh primerih pa se za dolžnika šteje, da je v zamudi, ne da bi mu bilo treba poslati opomin:

  1. če je bil za obveznost določen rok;
  2. če je obveznost izhajala iz nezakonitega dejanja;
  3. če se dolžnik izogiba opominu; v takem primeru se za dolžnika šteje, da je opomin prejel na dan, ko bi mu bil opomin običajno vročen.

Če je posojilo nelikvidno, zamude ni, dokler ne postane likvidno, razen če je za nelikvidnost kriv dolžnik. Če je dolžnik odgovoren za nezakonito dejanje ali tveganje, se šteje, da je v zamudi od dne, ko mu je vročeno uradno obvestilo, razen če je že v zamudi glede na pogoje iz prvega dela tega odstavka.

Ugasnitev ali prenos obresti

Od trenutka, ko obresti nastanejo, niso nujno odvisne od glavnice. Obresti in glavnice se lahko prenesejo ali ugasnejo neodvisno druge od drugih.

Vštetje delnih plačil

V nacionalni zakonodaji so določena naslednja pravila v zvezi z vštetjem plačil:

(i) kadar mora dolžnik poleg glavnice plačati stroške ali obresti ali odškodovati upnika zaradi zamude, se bo plačilo, ki ne zadostuje za kritje celotnega zneska, uporabilo za stroške, odškodnino, obresti in glavnico v tem vrstnem redu;

(ii) vštetje v glavnico se lahko opravi nazadnje, razen če se upnik strinja z drugačnim vrstnim redom.

Obresti na obresti

V nekaterih primerih se lahko zamudne obresti obračunajo na redne obresti (obrestne obresti).

Da bi se na natečene obresti obračunale dodatne obresti, mora nastati ena od naslednjih situacij:

  1. bodisi mora biti dolžnik po sodni poti pozvan, naj kapitalizira natečene obresti, bodisi mora dolžnik plačati obresti pod kaznijo kapitalizacije.

Kapitalizirajo se lahko samo obresti, ki ustrezajo obdobju najmanj enega leta. Te omejitve glede obrestnih obresti se ne uporabljajo, če so v nasprotju s posebnimi predpisi ali praksami v sektorju (npr. v primeru posojil, ki jih odobrijo finančne institucije in za katere veljajo posebni predpisi).

V nacionalni sodni praksi je bilo določeno, da zamudnih obresti na zamudne obresti ni mogoče obračunati. Tako obresti načeloma ni mogoče obračunati na zakonske obresti, ki jih je treba plačati zaradi zamude pri izpolnjevanju denarne obveznosti. To ne vpliva na razlike pri tej razlagi v sodni praksi in zakonsko določeno možnost, da se uporabi obvezna denarna kazen, kadar je plačilo denarnega zneska odrejeno s sodbo sodišča.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Zakonske obrestne mere se razlikujejo glede na to, ali se nanašajo na obresti za prebivalstvo ali komercialne obresti.

Zakonske obresti za prebivalstvo

Zakonske obresti za prebivalstvo se določijo s skupnim ministrskim izvedbenim odlokom (Portaria) ministrov za pravosodje in finance v skladu s členom 449(1) portugalskega civilnega zakonika (Código Civil). Ob pripravi besedila so bile obrestne mere za prebivalstvo določene z ministrskim izvedbenim odlokom št. 291/03 z dne 8. aprila 2003, ki je še vedno veljaven.

Komercialne zakonske obresti

Komercialne zakonske obresti se običajno plačajo na posojila, ki jih dolgujejo gospodarske družbe, posamezna podjetja ali pravne osebe, in zlasti na vrste posojil, navedenih v spodaj navedeni uredbi-zakonu št. 62/2013 z dne 10. maja 2013.

Komercialne zakonske obresti se določijo s skupnim ministrskim izvedbenim odlokom ministrov za pravosodje in finance v skladu z odstavki 3 do 5 člena 102 portugalskega trgovinskega zakonika (Código Comercial). Ob pripravi besedila je bilo določanje komercialnih obresti urejeno z ministrskim izvedbenim odlokom št. 277/13 z dne 26. avgusta 2013, na podlagi katerega se komercialne obrestne mere določijo vsakih šest mesecev.

Višina komercialnih obrestnih mer iz ministrskega izvedbenega odloka št. 277/13 z dne 26. avgusta 2013 se določi z uradnim obvestilom generalnega direktorata za zakladništvo in finance (Direcção Geral do Tesouro e Finanças), ki se objavi v portugalskem uradnem listu, 2. serija, do 15. januarja in 15. julija vsako leto.

V ministrskem izvedbenem odloku št. 277/13 z dne 26. avgusta 2013 je predvidena določitev dveh zamudnih komercialnih obrestnih mer, ki se razlikujeta glede na zadevne transakcije:

  1. prva je obrestna mera, ki se uporablja za zamude pri plačilu pri komercialnih transakcijah med družbami ali med družbami in javnimi subjekti, predvidenih v uredbi-zakonu št. 62/2013 z dne 10. maja 2013;
  2. druga je dodatna obrestna mera zamudnih obresti za druge operacije, ki se nanašajo na posojila, ki jih dolgujejo gospodarske družbe, posamezna podjetja ali pravne osebe, določena s členom 102(3) portugalskega trgovinskega zakonika.

Zakonske obrestne mere, naj bodo za prebivalstvo ali komercialne, se s časom spreminjajo. Zato je treba pri izračunu obresti upoštevati različne obrestne mere, ki veljajo za posamezne dele obdobja zamude.

Iz praktičnih razlogov so tu navedene samo zakonske obrestne mere za zadnja leta. Vsebina tega informativnega lista je zgolj informativna in ne pomeni, da v posameznem primeru veljavne nacionalne zakonodaje ni treba proučiti.

Zakonskim obrestim se prištejejo obvezne dodatne 5-odstotne obresti, če je plačilo denarnega zneska odrejeno s sodbo sodišča. V takem primeru od dne pravnomočnosti sodbe samodejno tečejo 5-odstotne letne obresti, ne da bi bila za to potrebna druga sodna odločba. Ta obvezna finančna sankcija se prišteje zamudnim obrestim, kjer je to ustrezno, ali dolgovani odškodnini v skladu s členom 829-A(4) portugalskega civilnega zakonika.

Zakonske obresti od 5. avgusta 1980 do danes:

Od 5.8.1980 do 22.5.1983 [(1 021 dni) – uredba-zakon št. 200-C/80 z dne 24. junija 1980 in ministrski izvedbeni odlok št. 447/80 z dne 31. julija 1980]

15 %

Od 23.5.1983 do 28.4.1987 [(1 437 dni) – ministrski izvedbeni odlok št. 581/83 z dne 18. maja 1983]

23 %

Od 29.4.1987 do 29.9.1995 [(3 076 dni) – ministrski izvedbeni odlok št. 339/87 z dne 24. aprila 1987]

15 %

Od 30.9.1995 do 16.4.1999 [(1 295 dni) – ministrski izvedbeni odlok št. 1171/95 z dne 25. septembra 1995]

10 %

Od 17.4.1999 do 30.4.2003 [(1 475 dni) – ministrski izvedbeni odlok št. 263/99 z dne 12. aprila 1999]

7 %

Od 1.5.2003 [ministrski izvedbeni odlok št. 291/03 z dne 8. aprila 2003]

4 %

Komercialne zakonske obrestne mere od 28. septembra 1995 do danes:

Od 28.9.1995 do 16.4.1999 [ministrski izvedbeni odlok št. 1167/95 z dne 23. septembra 1995]

15 %

Od 17.4.1999 do 30.9.2004 [ministrski izvedbeni odlok št. 262/99 z dne 12. aprila 1999]

12 %

Od 1.10.2004 do 31.12.2004 [obvestilo generalnega direktorata za zakladništvo (Direcção-Geral do Tesouro ali „DGT“) št. 10097/04 z dne 30. oktobra 2004]

9,01 %

Prva polovica leta 2005 [ministrski izvedbeni odlok št. 597/2005 z dne 19. julija in obvestilo DGT št. 310/2005 z dne 14. januarja 2005]

9,09 %

Druga polovica leta 2005 [obvestilo DGT št. 6923/2005 z dne 25. julija 2005]

9,05 %

Prva polovica leta 2006 [obvestilo DGT št. 240/2006 z dne 11. januarja 2006]

9,25 %

Druga polovica leta 2006 [obvestilo DGT št. 7706/2006 z dne 10. julija 2006]

9,83 %

Prva polovica leta 2007 [obvestilo DGT št. 191/2007 z dne 5. januarja 2007]

10,58 %

Druga polovica leta 2007 [obvestilo generalnega direktorata za zakladništvo in finance (Direcção-Geral do Tesouro e Finanças ali „DGTF“) št. 13665/2007 z dne 30. julija 2007]

11,07 %

Prva polovica leta 2008 [obvestilo DGTF št. 2152/2008 z dne 29. januarja 2008]

11,20 %

Druga polovica leta 2008 [obvestilo DGTF št. 19995/2008 z dne 14. julija 2008]

11,07 %

Prva polovica leta 2009 [obvestilo DGTF št. 1261/2009 z dne 14. januarja 2009]

9,50 %

Druga polovica leta 2009 [obvestilo DGTF št. 12184/2009 z dne 10. julija 2009]

8 %

Prva polovica leta 2010 [obvestilo DGTF št. 597/2010 z dne 4. januarja 2010]

8 %

Druga polovica leta 2010 [obvestilo DGTF št. 13746/2010 z dne 12. julija 2010]

8 %

Prva polovica leta 2011 [obvestilo DGTF št. 2284/2011 z dne 21. januarja 2011]

8 %

Druga polovica leta 2011 [obvestilo DGTF št. 14190/2011 z dne 14. julija 2011]

8,25 %

Prva polovica leta 2012 [obvestilo DGTF št. 692/2012 z dne 17. januarja 2012]

8 %

Druga polovica leta 2012 [obvestilo DGTF št. 9944/2012 z dne 24. julija 2012]

8 %

Prva polovica leta 2013 [obvestilo DGTF št. 584/2013 z dne 11. julija 2013]

7,75 %

Druga polovica leta 2013
Operacije, za katere velja uredba-zakon (Decreto-lei) št. 62/2013
[obvestilo DGTF št. 11617/2013 z dne 17. septembra 2013]

8,50 %

Druge operacije
[obvestilo DGTF št. 10478/2013 z dne 23. avgusta 2013]

7,50 %

Prva polovica leta 2014
Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,25 %

Druge operacije
[obvestilo DGTF št. 1019/2014 z dne 24. januarja 2014]

7,25 %

Druga polovica leta 2014
Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,15 %

Druge operacije
[obvestilo DGTF št. 8266/2014 z dne 16. julija 2014]

7,15 %

Prva polovica leta 2015
Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,05 %

Druge operacije
[obvestilo DGTF št. 563/2015 z dne 19. januarja 2015]

7,05 %

Druga polovica leta 2015
Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,05 %

Druge operacije
[obvestilo DGTF št. 7758/2015 z dne 14. julija 2015]

7,05 %

Prva polovica leta 2016
Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,05 %

Druge operacije
[obvestilo DGTF št. 890/2016 z dne 6. januarja 2016]

7,05 %

Druga polovica leta 2016
Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,00 %

Druge operacije
[obvestilo DGTF št. 86741/2016 z dne 30. junija 2016]

7,00 %

Prva polovica leta 2017
Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,00 %

Druge operacije [obvestilo DGTF št. 2583/2017 z dne 3. januarja 2017]

7,00 %

Druga polovica leta 2017

Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,00 %

Druge operacije

[obvestilo DGTF št. 8544/2017 z dne 29. junija 2017]

7,00 %

Prva polovica leta 2018

Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,00 %

Druge operacije

[obvestilo DGTF št. 1989/2018 z dne 3. januarja 2018]

7,00 %

Druga polovica leta 2018

Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,00 %

Druge operacije

[obvestilo DGTF št. 9939/2018 z dne 28. junija 2018]

7,00 %

Prva polovica leta 2019

Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,00 %

Druge operacije

[obvestilo DGTF št. /2019 z dne 2. januarja 2019]

7,00 %

Druga polovica leta 2019

Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,00 %

Druge operacije

[obvestilo DGTF št. 11571/2019]

7,00 %

Prva polovica leta 2020

Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,00 %

Druge operacije

[obvestilo DGTF št. 1568/2020]

7,00 %

Druga polovica leta 2020

Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,00 %

Druge operacije

[obvestilo DGTF št. 1568/2020]

7,00 %

Prva polovica leta 2021

Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,00 %

Druge operacije

[obvestilo DGTF št. 1568/2021]

7,00 %

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Dodatne informacije o izračunu zakonske obrestne mere je mogoče najti na spletnem mestu generalnega direktorata za zakladništvo in finance pri ministrstvu za pravosodje.

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.dgtf.pt/avisos-e-circulares/taxas-de-juros-moratorios

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Spletni dostop do spletnega mesta, navedenega v odgovoru na vprašanje 3, je brezplačen.

Zadevna zakonodaja

Civilni zakonik Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_mostra_articulado.php?nid=775&tabela=leis

Trgovinski zakonik Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.igf.gov.pt/leggeraldocs/CODIGO_COMERCIAL_LIVRO_1.htm

Ministrski izvedbeni odlok št. 291/2003 Povezava se odpre v novem oknuhttps://dre.pt/pesquisa/-/search/223663/details/maximized

 

Opozorilo

Informacije v tem informativnem listu so splošne in niso izčrpne. Ne zavezujejo kontaktne točke, Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, sodišč ali drugih oseb. Njihov namen ni, da bi nadomestile proučitev veljavne zakonodaje.

Zadnja posodobitev: 21/08/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Romunija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Vladni odlok št. 13/2011 o pogodbenih in zamudnih zakonskih obrestih za plačilne obveznosti ter ureditvi nekaterih finančnih in fiskalnih ukrepov v bančnem sektorju določa pravno ureditev:

– pogodbenih zakonskih obresti (tj. obresti, ki jih dolguje dolžnik na znesek, ki ga mora plačati v določenem roku, izračunane za obdobje pred datumom zapadlosti dolgovanega zneska) in

– zamudnih zakonskih obresti (tj. obresti, ki jih dolguje dolžnik na znesek, ki ga mora plačati zaradi neizpolnitve obveznosti do datuma zapadlosti).

Člen 2 vladnega odloka št. 13/2011 določa, da kadar se za plačilno obveznost v skladu s pravnimi določbami ali pogodbenimi pogoji obračunajo pogodbene in/ali zamudne obresti, odvisno od primera, in če se stranki nista izrecno dogovorili o obrestni meri, se obresti plačajo po ustrezni zakonski obrestni meri.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Določbe, na katerih temelji pravna ureditev pogodbenih/zamudnih zakonskih/konvencionalnih obresti, so členi 3 do 5 vladnega odloka št. 13/2011 o pogodbenih in zamudnih zakonskih obrestih za plačilne obveznosti ter ureditvi nekaterih finančnih in fiskalnih ukrepov v bančnem sektorju:

„Člen 3: (1) Obrestna mera pogodbenih zakonskih obresti je referenčna obrestna mera Narodne banke Romunije (Banca Națională a României), ki je obrestna mera monetarne politike, določena s sklepom upravnega odbora Narodne banke Romunije.

(2) Obrestna mera zamudnih zakonskih obresti je referenčna obrestna mera plus 4 odstotne točke.

(21) V pravnih poslih med strokovnjaki ter med strokovnjaki in organi naročniki je obrestna mera zamudnih zakonskih obresti referenčna obrestna mera plus 8 odstotnih točk.

(3) V pravnih razmerjih, ki ne izhajajo iz poslovanja pridobitnega podjetja, se v smislu člena 3(3) zakona št. 287/2009 o civilnem zakoniku, kot je bil ponovno objavljen, obrestna mera zakonskih obresti določi v skladu z odstavkoma (1) in (2) ter zmanjša za 20 %.

(4) Narodna banka Romunije v delu I Uradnega lista Romunije objavi referenčno obrestno mero Narodne banke Romunije, in sicer ob vsaki spremembi obrestne mere monetarne politike.

Člen 4: V pravnih razmerjih s čezmejnimi posledicami, v katerih se uporabi romunsko pravo in se plačilo izvede v tuji valuti, je zakonska obrestna mera 6 % letno.

Člen 5: (1) V pravnih razmerjih, ki ne izhajajo iz poslovanja pridobitnega podjetja, v smislu člena 3(3) zakona št. 287/2009 o civilnem zakoniku, kot je bil ponovno objavljen, obrestna mera ne sme presegati zakonskih obresti za več kot 50 % letno.

(2) Vsaka klavzula, ki krši določbe odstavka (1), je nična. V tem primeru upnik izgubi pravico zahtevati zakonske obresti.

(3) Veljavnost konvencionalne obrestne mere se določi ob upoštevanju zakonskih obresti, veljavnih na dan določitve.“

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Člen 3(1) vladnega odloka št. 13/2011 o pogodbenih in zamudnih zakonskih obrestih za plačilne obveznosti ter ureditvi nekaterih finančnih in fiskalnih ukrepov v bančnem sektorju določa, da je obrestna mera zakonskih obresti referenčna obrestna mera Narodne banke Romunije, ki je obrestna mera monetarne politike, določena s sklepom upravnega odbora Narodne banke Romunije. Objavljena je na spletišču Narodne banke Romunije: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.bnr.ro/Monetary-Policy--3318.aspx.

Za način izračuna obrestne mere zakonskih obresti za različne primere glej odgovor zgoraj.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Da, v romunščini za vladni odlok št. 13/2011 o pogodbenih in zamudnih zakonskih obrestih za plačilne obveznosti ter ureditvi nekaterih finančnih in fiskalnih ukrepov v bančnem sektorju. Glej spletišče Narodne banke Romunije: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bnr.ro/apage.aspx?pid=404&actId=324573.

Da, v angleščini za referenčno obrestno mero Narodne banke Romunije (BNR). Glej spletišče Narodne banke Romunije: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.bnr.ro/Monetary-Policy--3318.aspx.

Zadnja posodobitev: 08/08/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Slovenija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Pojem obresti definira 374. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. Povezava se odpre v novem oknu97/07 – uradno prečiščeno besedilo in Povezava se odpre v novem oknu64/16 – odl. US), ki določa, da dolžnik dolguje poleg glavnice tudi obresti, če tako določa zakon ali če se upnik in dolžnik tako dogovorita.

V primeru, da je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, skladno s prvim odstavkom 378. člena OZ dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.

Pogodbene obresti ureja 382. člen OZ, ki določa da se lahko pogodbeni stranki dogovorita, da mora dolžnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plačati tudi pogodbene obresti.

V Sloveniji velja prepoved obrestnih obresti, kar pomeni da od zapadlih, pa ne plačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače. Posledično je nično pogodbeno določilo, da od zapadlih neplačanih obresti tečejo obresti. Vendar je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera višja, če dolžnik ne bo pravočasno plačal zapadlih obresti.

Nasprotno 27.a člen Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14 in 19/15) določa, da se ne glede na splošna pravila o obligacijskih razmerjih v primeru zamude pri plačilu s strani potrošnika kot pogodbene stranke, ne sme dogovoriti uporabe višjih zamudnih obresti, kot jih določa OZ.

Skladno z OZ se v primeru, da je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Takšna domneva ne velja za gospodarsko pogodbo, tj za pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti (gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki).

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Drugi odstavek 378. člena OZ določa, da znaša obrestna mera zamudnih obresti 8% letno, če poseben zakon ne določa drugače. Skladno z 379. členom OZ se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom (pogodbeno dogovorjena obrestna mera). Kot že poudarjeno, dogovor o višji obrestni meri zamudnih obresti ni mogoč v primeru zamude pri plačilu s strani potrošnika kot pogodbene stranke.

Posebni zakon, ki ureja zamudne obresti je Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo-v nadaljevanju ZPOMZO-1). Navedeni zakon v 2. členu določa da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti, ob upoštevanju določbe (d) točke prvega odstavka 3. člena Direktive 2000/35/Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L št. 200, z dne 8. 8. 2000, str. 35), vodilna obrestna mera, povečana za 8 odstotnih točk. Predpisana obrestna mera velja za šestmesečno obdobje, ki se začne s 1. januarjem oziroma 1. julijem. Vodilna obrestna mera je obrestna mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja. Minister, pristojen za finance, objavi višino tako določene predpisane obrestne mere zamudnih obresti in vse spremembe v Uradnem listu RS. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti, ki se začne uporabljati dne 1. januarja 2017 in velja za šestmesečno obdobje, znaša 8 odstotkov.

Višino pogodbenih obresti določa 382. člen OZ, in sicer velja, da je v primeru dogovorjenih pogodbenih obresti, kjer nista določeni obrestna mera in zapadlost, obrestna mera 6% letno, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice. Pogodbene obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Informacije v zvezi z višino temeljne in zamudnih obrestnih mer so dostopne tudi na Povezava se odpre v novem oknuspletni strani Banke Slovenije

Informativni izračun obresti je mogoče pridobiti s pomočjo programskega orodja na Povezava se odpre v novem oknuspletni strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Povezava se odpre v novem oknuObligacijski zakonik Republike Slovenije

Povezava se odpre v novem oknuZakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti

Povezava se odpre v novem oknuZakon o varstvu potrošnikov

Zadnja posodobitev: 27/03/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Slovaška

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zamudne obresti so kazen za zamudo pri plačilu dolga. Plačajo se poleg dolga, določene pa so kot delež neporavnanega zneska. Po zakonu se z zamudo pri plačilu dolga spremeni vsebina upnikovih pravic in dolžnikovih obveznosti, saj z njo nastanejo nove pravice in obveznosti poleg obveznosti plačila dolga, in sicer ne glede na to, ali je zamudo povzročil dolžnik ali ne.

V zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi slovaška zakonodaja razlikuje med zamudnimi obrestmi na podlagi člena 517(2) zakona št. 40/1964, civilni zakonik (Občianský zákonník), in zamudnimi obrestmi na podlagi člena 369 trgovinskega zakonika (Obchodný zákonník). V civilnem pravu se o obrestni meri zamudnih obresti ni mogoče pogodbeno dogovoriti, tj. pogodbeni stranki se ne moreta dogovoriti za višjo obrestno mero, kot je določena z zakonom, medtem ko se v gospodarskem pravu spodbuja dogovor podjetij o obrestni meri zamudnih obresti, če pa se podjetja o njej ne dogovorijo, ima upnik pravico do zamudnih obresti po predpisani obrestni meri.

Zakonske obresti so torej neposredne obresti za zamudo pri plačilu, njihov znesek pa je opredeljen z zakonom in je odvisen od tega, ali se za zadevni primer uporablja civilno ali gospodarsko pravo. V civilnem pravu se zamudne obresti ne smejo obračunavati po višji obrestni meri, kot je določena z zakonom (tj. mogoč je dogovor za nižjo obrestno mero), če pa pogodbeni dogovor ne obstaja, se zamudne obresti, če jih upnik zahteva, samodejno obračunajo po predpisani obrestni meri. V gospodarskem pravu so lahko zamudne obresti višje ali nižje od zakonskih obresti, zakonske zamudne obresti pa se upoštevajo le ko ni pogodbenega dogovora.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti na podlagi člena 517(2) civilnega zakonika je opredeljena z uredbo št. 87/1995 (nariadenie č. 87/1995 Z.z.) tako, da je obrestna mera zamudnih obresti za pet odstotnih točk višja od temeljne obrestne mere Evropske centralne banke na prvi dan zamude pri plačilu dolga. Temeljni obrestni meri ECB (tj. obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja) se torej prišteje pet odstotnih točk. Obrestne mere ECB za posamezna obdobja so na voljo na spletišču Povezava se odpre v novem oknuNarodne banke Slovaške. Obrestna mera zamudnih obresti na prvi dan zamude pri plačilu se uporablja za celotno obdobje zamude, tako da poznejše prilagoditve temeljne obrestne mere ECB ne vplivajo na obrestno mero zamudnih obresti.

V gospodarskem pravu so zakonske obresti urejene s členom 369 trgovinskega zakonika, v skladu s katerim ima upnik v primeru zamude pravico – če je izpolnil svoje zakonske in pogodbene obveznosti – zahtevati zamudne obresti po obrestni meri, določeni v pogodbi, ne da bi bilo za to potrebno posebno obvestilo. Kot je navedeno zgoraj, se lahko v poslovnih razmerjih obrestna mera zamudnih obresti spremeni s pogodbo. Vendar mora biti obrestna mera zamudnih obresti, tudi če je bila določena s pogodbo, v skladu z načeli poštenega trgovanja. Če ni, pravice na podlagi take pogodbe ni mogoče zaščititi, kar pomeni, da tudi če je bila obrestna mera pogodbeno dogovorjena, sodišče ne more dodeliti obresti po obrestni meri, ki je v nasprotju s temi načeli. Druga izjema se nanaša na dolgove na podlagi potrošniške pogodbe, kadar je potrošnik dolžnik, pri čemer dogovorjene zamudne obresti ne smejo biti višje od zneska, določenega v skladu s civilnim pravom.

Poleg tega mora v skladu z istim členom dolžnik, če obrestna mera zamudnih obresti ni bila dogovorjena, zamudne obresti plačati po obrestni meri, ki jo je slovaška vlada določila v uredbi št. 21/2013 (nariadenie č. 21/2013 Z.z.). Z zakonodajo so dovoljene fiksne in variabilne zamudne obresti. Fiksna obrestna mera je enaka temeljni obrestni meri ECB na prvi dan zamude plačila plus devet odstotnih točk, ta obrestna mera pa se uporablja za celotno obdobje zamude pri plačilu dolga. Poznejše prilagoditve temeljne obrestne mere ECB tako ne vplivajo na obrestno mero zamudnih obresti (zato se ta obrestna mera zamudnih obresti imenuje fiksna obrestna mera).Vendar lahko upnik namesto fiksnih obresti od dolžnika zahteva variabilne zamudne obresti in lahko torej od njega zahteva, naj plača zamudne obresti po temeljni obrestni meri ECB, veljavni na prvi dan zadevnega koledarskega polletja, plus osem odstotnih točk. Če se upnik odloči za variabilne zamudne obresti, se ta metoda izračuna obresti (ne obrestna mera, določena ob nastanku zamude, ampak metoda za izračun obrestne mere) uporablja za celotno obdobje zamude pri plačilu dolga. Variabilne zamudne obresti torej pomenijo, da se lahko obrestna mera zamudnih obresti spreminja v skladu s spremembami temeljne obrestne mere ECB, veljavne na prvi dan zadevnega koledarskega polletja, tj. 1. januarja in 1. julija. Obrestne mere ECB za posamezna obdobja so na voljo na spletišču Povezava se odpre v novem oknuNarodne banke Slovaške.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Metoda izračuna zamudnih obresti je jasno in razumljivo določena v zakonodaji. Veljavno obrestno mero zamudnih obresti objavi ministrstvo Slovaške republike za pravosodje (Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky) Povezava se odpre v novem oknuna svojem spletišču. Neformalno je na voljo tudi na naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.najpravo.sk/, ki ga slovaški upniki in dolžniki ter njihovi odvetniki pogosto uporabljajo. To spletišče omogoča tudi preproste izračune zamudnih obresti z računalom, oblikovanim posebej za ta namen.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Poleg zgoraj navedenih povezav je veljavno besedilo zadevne zakonodaje (civilnega in trgovinskega zakonika) ter uredb (uredbe št. 87/1995 in uredbe št. 21/2013) na voljo tudi na Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.slov-lex.sk/domov.

Zadnja posodobitev: 22/04/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Finska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

„Zakonske obresti“ v finski zakonodaji pomenijo obrestno mero, ki se uporablja za neporavnani dolg pred datumom zapadlosti, in zamudne obresti za zamude pri plačilu. Določbe o obeh vrstah zakonskih obresti vsebuje zakon o obrestih (Korkolaki, 633/1982). Obveznost plačila obresti ali zamudnih obresti za zamude pri plačilu se določi v skladu z zakonom o obrestih, če ne izhaja drugače iz obveznosti dolžnika ali poslovne prakse ali če ni z zakonom drugače določeno (zakon o obrestih, člen 2(1)).

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Obresti na dolgove: Dolžnik ni zavezan plačati obresti za obdobje pred datumom zapadlosti dolga (zakon o obrestih, člen 3(1)). Vendar se je mogoče dogovoriti, da je obresti treba plačati. Če je bila obveznost plačila obresti dogovorjena brez določitve obrestne mere, mora dolžnik plačati letne obresti v skladu z referenčno obrestno mero iz člena 12 zakona o obrestih (zakon o obrestih, člen 3(2)).

Zakon o varstvu potrošnikov (Kuluttajansuojalaki, 38/1978) vsebuje določbe o zakonskih obrestih za potrošniške dolžnike, zlasti v zvezi s finančnimi dolgovi na podlagi potrošniških kreditov.

V skladu s spremembo zakona, ki je začela veljati 1. septembra 2019, posojilna obrestna mera za kredit potrošniškega dolžnika ne sme presegati 20 % (člen 17 a poglavja 7 zakona o varstvu potrošnikov). Ta določba se z nekaterimi izjemami uporablja za kreditne pogodbe, sklenjene od 1. septembra 2019. Pred začetkom veljavnosti navedene določbe septembra 2019 je bila najvišja obrestna mera določena z vezavo na letno obrestno mero kredita (referenčna obrestna mera, povečana za 50 odstotnih točk v skladu s členom 12 zakona o obrestih), vendar so bila med drugim izključena posojila v višini najmanj 2 000 EUR.

Zaradi koronavirusa je bil spremenjen tudi zakon o varstvu potrošnikov, in sicer je bila najvišja obrestna mera za nekatere oblike potrošniških kreditov začasno izračunana na 10 % (člen 17 c poglavja 7 zakona o varstvu potrošnikov). Ta določba velja od 1. julija 2020 do 30. septembra 2020.

Zgoraj navedene obrestne mere se lahko uporabljajo vzporedno, kar je odvisno od dejavnikov, kot so vrsta kredita (pavšalni ali odprti) in kdaj je bil kredit odobren ali datum črpanja odprtega kredita.

Obresti za zamude pri plačilih: Za pogodbe, ki spadajo na področje uporabe zakona o plačilnih pogojih za poslovne pogodbe (Laki kaupallisten sopimusten maksuehdoista, 30/2013), je zakonska obrestna mera za zamude pri plačilu za osem odstotnih točk višja od referenčne obrestne mere, ki velja v zadevnem trenutku (zakon o obrestih, člen 4 a(1)), tj. trenutno obrestna mera znaša 8,0 % (stanje za jesen 2020). Za druge pogodbe je zakonska obrestna mera za zamude pri plačilu za sedem odstotnih točk višja od referenčne obrestne mere, ki velja v tistem trenutku (zakon o obrestih, člen 4), tj. trenutno je stopnja 7,0 % (stanje za jesen 2020).

Kar zadeva potrošniški dolg, so določbe zakona o obrestih glede zamudnih obresti za zamude pri plačilu kogentne in se ni mogoče dogovoriti o višji obrestni meri za zamude pri plačilu (zakon o obrestih, člen 2(2)). Vendar je treba opozoriti, da se, če so obresti za zamude pri plačilih nižje od obresti, ki se plačajo za dolg za obdobje pred datumom zapadlosti, obresti za zamude pri plačilih plačajo na enaki osnovi kot pred datumom zapadlosti. Če pa se dolžnikova obveznost nanaša na potrošniško kreditno pogodbo, se obresti za zamudo pri plačilu plačajo na enaki osnovi kot pred datumom zapadlosti za obdobje največ 180 dni od datuma, ko je dolg v celoti zapadel. Če je pred iztekom tega roka izdana sodba sodišča o dolgu, je treba obresti plačati na enaki osnovi kot pred datumom zapadlosti iz sodbe (člen 4(2) zakona o obrestih).

Pri dolgovih, ki niso potrošniški, se je mogoče dogovoriti o obrestni meri za zamude pri plačilu. Vendar se v pogodbah, ki spadajo na področje uporabe zakona o plačilnih pogojih za poslovne pogodbe, ni mogoče dogovoriti, da upnik nima pravice zaračunati zamudnih obresti za zamude pri plačilu, in če je dolžnik naročnik, se ni mogoče dogovoriti o nižji obrestni meri za zamude pri plačilu od tiste, ki je določena v skladu s členom 4 a(1) zakona o obrestih (zakon o plačilnih pogojih za poslovne pogodbe, Laki kaupallisten sopimusten maksuehdoista, člen 8). Pri plačilih, ki spadajo na področje uporabe zakona o plačilnih pogojih za poslovne pogodbe, se obresti za zamudo pri plačilu prav tako plačajo na enaki osnovi kot pred datumom zapadlosti, če so zamudne obresti nižje od obresti, ki se plačajo na dolg za obdobje pred datumom zapadlosti (člen 4 a(2) zakona o obrestih).

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Referenčna obrestna mera iz zakona o obrestih je obrestna mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za zadnje operacije glavnega refinanciranja, opravljene pred prvim koledarskim dnem zadevnega polletja, zaokrožena na najbližjo polovico odstotne točke (zakon o obrestih, člen 12).

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Neuradni angleški prevod zakona o obrestih: Povezava se odpre v novem oknuhttps://finlex.fi/en/laki/kaannokset/1982/en19820633_20130032.pdf

Finska in švedska različica zakona: Povezava se odpre v novem oknuhttps://finlex.fi/fi/laki/ajantasa/1982/19820633

Finska in švedska različica zakona o plačilnih pogojih za poslovne pogodbe: Povezava se odpre v novem oknuhttps://finlex.fi/fi/laki/ajantasa/2013/20130030

Finska in švedska različica zakona o varstvu potrošnikov: Povezava se odpre v novem oknuhttps://finlex.fi/fi/laki/ajantasa/1978/19780038

Zadnja posodobitev: 01/06/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Švedska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Pravila o obrestih so določena v zakonu o obrestih (räntelagen, 1975:635). Ta pravila se uporabljajo, če ni drugače določeno s pogodbo, obljubo ali drugim posebnim pravnim aktom. Vendar zakon nekatere pogodbene pogoje določa kot nične.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Zahtevki za vračilo

V primeru zahtevka za vračilo plačila, na primer zaradi kršitve pogodbe, je obrestna mera referenčna obrestna mera (ki je februarja 2016 znašala 0 %) plus dve odstotni točki. Obresti se plačajo od datuma, ko je bilo plačilo izvedeno, do vključno datuma povračila, ali če povračilo ni izvedeno pravočasno, do vključno datuma, od katerega se plačujejo obresti na podlagi pravil o zapadlih terjatvah.

Zapadle terjatve

V primeru zapadlih terjatev se obresti plačajo po referenčni obrestni meri (0 % februarja 2016) plus osem odstotnih točk. Uporabljajo se naslednja splošna pravila.

(a) Če je bil datum zapadlosti določen vnaprej, se obresti na terjatev plačajo od tega datuma.

(b) Če terjatev temelji na dolžnosti osebe, da poroča o uporabi denarja, ki ga je prejela od naročnika ali tretje osebe, se obresti plačajo od dneva, ko je poročilo predloženo, ali če ni predloženo, od dneva, ko bi moralo biti predloženo.

(c) za druge zapadle terjatve je splošno pravilo, da se obresti plačajo od tridesetega dne po tem, ko upnik pošlje račun ali kako drugače predloži zahtevek za plačilo določenega zneska, v katerem je navedeno, da bo v primeru neplačila nastala obveznost plačila obresti. Dolžniku ni treba plačati obresti za čas pred prejetjem računa ali zahtevka.

V trgovinskih poslih med trgovci je treba obresti plačati ne glede na to, ali je v zahtevku za plačilo navedeno, da bo v primeru neplačila nastala obveznost plačila obresti. Enako velja, kadar ima trgovec v okviru svojih poslovnih dejavnosti zahtevek zoper javni organ ali drugo javno telo v zvezi z dobavljenim blagom ali opravljenimi storitvami.

V primeru odškodninskega zahtevka (skadestånd) ali drugega podobnega nadomestila, ki ga ni mogoče določiti brez nadaljnjih preverjanj, se plačajo obresti na dolgovani znesek od tridesetega dne po tem, ko upnik zahteva plačilo in predloži izjavo o tem, kaj lahko razumno zahteva. Dolžniku ni treba plačati obresti za čas pred prejetjem zahtevka in izjave.

Ne glede na katero koli drugo pravilo se obresti na zapadlo terjatev v vsakem primeru plačajo najpozneje od datuma uradnega obvestila o zahtevku za plačilni nalog (betalningsföreläggande) ali sodnega poziva (stämning i mål) v okviru tožbe, s katero se zahteva plačilo terjatve.

Če se zahteva odškodnina za škodo zaradi namerne kršitve zakona in se zahtevana odškodnina ne izplača v obliki doživljenjske rente (livränta), se obresti plačajo od dne, ko je nastala škoda.

Terjatve, na katere se obračunajo obresti pred datumom zapadlosti

Če se na terjatev obračunajo obresti pred zapadlostjo v plačilo in plačilo ni izvedeno pravočasno, se še naprej uporablja obrestna mera, ki se je uporabljala pred datumom zapadlosti. Obrestna mera pa nikoli ne sme biti nižja od tiste, ki bi jo bilo treba plačati na zapadlo terjatev, na katero se obresti niso obračunale pred datumom zapadlosti.

Prilagoditev obrestne mere

Obrestna mera se lahko prilagodi, če dolžnik zaradi bolezni, brezposelnosti ali katere koli druge podobne okoliščine, na katero ni mogel vplivati, ni mogel pravočasno izvesti plačila in bi bilo nerazumno od njega zahtevati plačilo celotnih obresti za zamudo, ki je zaradi tega nastala.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Ne.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

To je povezava na neuradno različico Povezava se odpre v novem oknuzakona o obrestih (räntelagen).

Zadnja posodobitev: 23/02/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Anglija in Wales

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zakonske obresti so obrestna mera, ki jo zakon določa za neporavnano terjatev denarnega zneska. Pravo Anglije in Walesa določa, da se v ustreznih primerih uporabijo zakonske obresti.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Znesek/obrestna mera zakonskih obresti

Merila za uporabo zakonskih obresti

(po potrebi, na primer zamuda, potrošniška pogodba itd.)

Pravna podlaga

8%

Kadar se ne uporablja nobena druga zakonska obrestna mera ali pogodbena obrestna mera, lahko upnik zahteva letno obrestno mero v višini 8 %.

Člen 17 zakona o sodnih odločbah iz leta 1838

Člen 35A Zakona o višjem (prej vrhovnem) sodišču iz leta 1981 (v nadaljnjem besedilu: člen 35A) za višje sodišče določa: „[...] navadne obresti po obrestni meri, za katero sodišče meni, da je primerna, ali kot določajo pravila sodišča glede celotnega dolga ali njegovega dela za celotno obdobje ali del obdobja med datumom, ko je nastala podlaga za tožbo in datumom plačila [...]

Člen 69 Zakona o okrožnih sodiščih iz leta 1984 (v nadaljnjem besedilu: člen 69) za okrožno sodišče določa:

„[...] v postopku (kadar koli je bil začet) pred okrajnem sodišču zaradi izterjave dolga ali odškodnine, se lahko v vsak znesek, glede katerega je izdana sodba, vključijo navadne obresti, in sicer po taki stopnji, za katero sodišče meni, da je primerna, ter za vsak del dolga ali odškodnine, v zvezi s katerim se izda sodna odločba, ali pa se plačilo izvede pred sodbo za celotno obdobje ali kateri koli njegov del med datumom, ko je nastala podlaga za tožbo[...].“

Člen 3 Zakona o reformi zakonodaje (druge določbe) iz leta 1934 za sodišča, ki niso višje sodišče in okrožno

sodišče, ki vodi zapisnike in hrani spise o postopkih, na primer pritožbeno sodišče (civilni oddelek), kadar izdajajo sodbe, določa:

„V vsakem sodnem postopku pred sodiščem, ki vodi zapisnike in hrani spise, zaradi izterjave dolga ali odškodnine, lahko sodišče po svoji presoji odredi, da se v znesek, glede katerega je izdana sodba, vključijo obresti po taki stopnji, za katero sodišče meni, da je primerna, in sicer za celoto ali kateri koli del dolga ali odškodnine za celotno obdobje ali kateri koli njegov del med datumom, ko je nastala podlaga za tožbo, in datumom izdaje sodbe [...].“

Člen 57 (1) (b) Zakona o menicah iz leta 1882 za neizpolnitev obveznosti iz menic ob predložitvi, če je menica izplačljiva ob predložitvi, sicer pa ob zapadlosti.

Členi 86 do 92 Zakona o upravljanju davkov iz leta 1970 za neplačane davke.

Člen 14 Zakona o nagradah solicitorjev za delo v nepravdnem postopku iz leta 1994 za neplačane račune za delo v nepravdnem postopku, vključno s plačanimi izplačili in DDV, vendar stopnja ne sme preseči stopnje dolga iz sodbe, tj. 8 % na leto.

Člen 49 Zakona o arbitraž iz leta 1996, v skladu s katerim lahko razsodišče odredi navadne ali sestavljene obresti „od datumov, po merah in obrokih, kakor meni, da je za zadevo pravično“.

Zakon o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (obresti) iz leta 1998 (v nadaljnjem besedilu: zakon iz leta 1998).

Upoštevati je treba tudi Pravila o civilnem postopku (CPR). Pravilo CPR 16.4 (1)(b) in (2) od tožeče stranke zahteva, da v podrobnostih zahtevka (ali nasprotnega zahtevka) navede, da zahteva plačilo obresti, ter to, ali plačilo obresti zahteva v skladu s pogodbo, pravnim aktom (če je tako, katerim) ali na kakšni drugi podlagi in kateri.

Če je zahtevek vložen za določen denarni znesek, mora vložnik zahtevka navesti:

odstotek, po katerem se zahtevajo obresti,

datum, od katerega se zahtevajo,

datum, do katerega se zaračunajo, najpozneje je to datum izdaje obrazca zahtevka,

skupni znesek obresti, ki se zahtevajo od datuma izračuna,

dnevno obrestno mera, po kateri se obresti obračunajo po datumu izračuna,

8 % nad temeljno obrestno mero centralne banke Bank of England. Referenčna obrestna mera za banko se določi enkrat na šest mesecev, 30. junija in 31. decembra.

Podjetja in organi javnega sektorja imajo zakonsko pravico zahtevati zamudne obresti na komercialne dolgove, ki izhajajo iz pogodb, sklenjenih od 7. avgusta 2002 dalje.

Zakon o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (Obresti) iz leta 1998

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Obresti se lahko uveljavljajo od datuma, ko je znesek zapadel v plačilo, do dne izdaje zahtevka, in po isti obrestni meri do datuma sodbe. Obresti se lahko uveljavljajo tudi od datuma sodbe, in sicer po isti stopnji za sodbe višjega sodišča v sporih katere koli vrednosti in za sodbe okrožnih sodišč v sporih v vrednosti nad 5 000 GBP. Uporablja se samo navadne obresti. Pravilo CPR 44 2 (6)(g) pooblašča sodišče, da odredi obresti na stroške, nastale pred izdajo sodbe.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Zadevna zakonodaja je na voljo na naslednjih povezavah:

Povezava se odpre v novem oknuZakon o sodnih odločbah iz leta 1838

Povezava se odpre v novem oknuZakon o vrhovnem sodišču (preimenovan v Zakon o višjem sodišču) iz leta 1981

Povezava se odpre v novem oknuZakon o okrožnih sodiščih iz leta 1984

Povezava se odpre v novem oknuZakon o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (obresti) iz leta 1998

Povezava se odpre v novem oknuUredba o okrožnih sodiščih (Obresti na dolgove iz sodnih odločb) iz leta 1991, spremenjena z Povezava se odpre v novem oknuUredbo o okrožnih sodiščih (Obresti na dolgove iz sodnih odločb) (Sprememba) iz leta 1996

Zadnja posodobitev: 16/08/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Severna Irska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Kot v Angliji in Walesu je zakonska obrestna mera obrestna mera, ki jo zakon določa za neporavnane denarne terjatve ki izvirajo iz komercialnih dolgov. Zakonske obresti se lahko uveljavljajo v skladu z Zakonom o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (obresti) iz leta 1998. Zakonske obresti se ne uporabljajo pri prodaji javnosti. Prodajalec in kupec morata ravnati kot komercialna subjekta.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Znesek/obrestna mera zakonskih obresti

Merila za uporabo zakonskih obresti

(po potrebi, na primer zamuda, potrošniška pogodba itd.)

Pravna podlaga

Obresti največ 8 % na splošno in posebno odškodnino.

Opomba: To tehnično ni „zakonska obrestna mera“, temveč obrestne mere, ki se uporabljajo zunaj področja uporabe Zakona o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (obresti) iz leta 1998, tj. nekomercialne in navadne obresti.

V zadnjih letih so sodišča po svojem preudarku načeloma določala obresti v višini 2 % za splošno odškodnino (od datuma vročitve sodnega poziva) in 6 % za posebno odškodnino (od datuma, ko je nastala škoda).

Ta praksa je bila potrjena v sodbi McDowell proti Smyth in MIB (1996).

Pristojnost sodišč, da uporabijo diskrecijsko pravico in določijo navadne obresti na dolgove in odškodnino, je določena v:

členu 45a Odloka o okrožnih sodiščih (Severna Irska) iz leta 1980 ter

členu 33A Zakona o sodiščih (Severna Irska) iz leta 1978.

8 % nad temeljno obrestno mero centralne banke Bank of England.

Referenčna obrestna mera za banko se določi enkrat na šest mesecev, 30. junija in 31. decembra.

Izhodiščna obrestna mera z dne 31. decembra se uporabi za dolgove, ki zapadejo v plačilo med 1. januarjem in 30. junijem. Obrestna mera z dne 30. junija se uporabi med 1. julijem in 31. decembrom.

Podjetja in organi javnega sektorja imajo zakonsko pravico zahtevati zamudne obresti na komercialne dolgove, ki izhajajo iz pogodb, sklenjenih od 7. avgusta 2002 dalje.

Zakonske obresti je mogoče uveljavljati po prejemu zapoznelega plačila. Zastaralni rok na Severnem Irskem je šest let. Obresti običajno tečejo od 30. dne, potem ko zapade plačilo. Pogodba ne sme izključevati zakonskih obresti, vendar jih ni obvezno uveljavljati.

Zakon o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (Obresti) iz leta 1998

Odlok o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (Obrestna mera) (št. 3) iz leta 2002.

Uredba o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov iz leta 2002

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Izračun dolgovanih obresti je preprost. Najprej se izračuna, kakšne bi bile obresti za celo leto. To se doseže z množenjem zneska, ki se dolguje, s skupno obrestno mero (temeljna obrestna mera, ki se ji prišteje 8 %). Nato se dnevne obresti izračunajo tako, da se letne obresti delijo s 365. Zapadle obresti se tako izračunajo tako, da se dnevne obresti pomnožijo s številom dni zamude. Obresti se izračunajo na bruto znesek dolga, vključno s katerim koli elementom DDV, vendar se DDV na obresti ne plača.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Zadevna zakonodaja je na voljo na naslednjih povezavah:

Povezava se odpre v novem oknuZakon o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (obresti) iz leta 1998

Povezava se odpre v novem oknuOdlok o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (Obrestna mera) (št. 3) iz leta 2002

Povezava se odpre v novem oknuUredba o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov iz leta 2002

Povezava se odpre v novem oknuOdlok o okrožnih sodiščih (Severna Irska) iz leta 1980

Povezava se odpre v novem oknuZakon o sodiščih (Severna Irska) iz leta 1978

Zadnja posodobitev: 13/08/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Škotska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zakonske obresti so obrestna mera, ki jo zakon določa za neporavnano terjatev denarnega zneska. Pravo Škotske določa, da se v ustreznih primerih uporabijo zakonske obresti.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Znesek/obrestna mera zakonskih obresti

Merila za uporabo zakonskih obresti

(po potrebi, na primer zamuda, potrošniška pogodba itd.)

Pravna podlaga

8%

Kadar se ne uporablja nobena druga zakonska obrestna mera ali pogodbena obrestna mera, lahko upnik zahteva letno obrestno mero po stopnji 8 % na znesek sodne odločbe ali izvlečka.

Zakon o izvlečkih grofijskih sodišč (Škotska) iz leta 1892, člen 9, kakor je bil nadomeščen s členom 1 Zakona o vrhovnem sodišču (Obresti v sodnih odločbah ali izvlečkih grofijskih sodišč) iz leta 1975 (SI 1975/948) in spremenjen s členom 2 Zakona o vrhovnem sodišču (Obresti v sodnih odločbah ali izvlečkih grofijskih sodišč) iz leta 1993 (SI 1993/769) – določa sodno obrestno mero po stopnji 8 % na leto.

Zakon o vrhovnem sodišču (Pravila višjega sodišča) iz leta 1994 (SI 1994/1443) Pravilo 7.7 – določa sodno obrestno mero po stopnji 8 %.

Odlok o delovnih sodiščih (Obresti) iz leta 1990 (SI 1990/479) členi 3–4 – določa „pravilo 42 dni“ in obrestno mero po stopnji iz člena 17 Zakona o sodnih odločbah iz leta 1838 (ki, kakor je bila spremenjena s členom 2 Odloka o dolgovih iz sodnih odločb (Obrestna mera) iz leta 1993 (SSI 1993/564), znaša 8 %).

Odlok o delovnih sodiščih (Obresti na odškodnine v zadevah v zvezi z diskriminacijo) iz leta 1996 (SI 1996/2803), člen 8 – določa, da se obresti uporabljajo od dneva po datumu sprejetja odločitve po stopnji, ki je zaenkrat določena v členu 9 Zakon o izvlečkih grofijskih sodišč (Škotska) iz leta 1892.

8 % nad temeljno obrestno mero centralne banke Bank of England.

V zvezi s komercialnimi dolgovi Zakon o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (Obresti) iz leta 1998 določa, da se obresti plačajo na zapadle dolgove, da se zaščitijo dobavitelji, katerih finančni položaj bi bil zaradi zamude pri plačilu upoštevnih dolgov ranljiv, in na splošno zaradi odvračanja od zamud pri plačilu upoštevnih dolgov.

Zakon o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (Obresti) iz leta 1998 (obrestna mera, določena v členu 4 Odloka o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (Obrestna mera) (Škotska) iz leta 2002 (SSI 2002/336)).

Stopnja, kakor jo določi sodišče


Zakon o višjem sodišču iz leta 1988, člen 42 – obresti se lahko naložijo v primeru zavrnitve pritožbe pred lordsko zbornico zaradi zavlačevanja kazenskega pregona. Obrestna mera, enostavna ali sestavljena, kakor jo kot ustrezno določi pritožbeni oddelek višjega sodišča.

Zakon o obrestih na nastalo škodo (Škotska)
iz leta 1958.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Obresti se lahko uveljavljajo od datuma, ko je znesek zapadel v plačilo. Na splošno se uporabljajo navadne obresti. Vrhovno sodišče Združenega kraljestva lahko pri obravnavanju pritožbe pritožbenega oddelka višjega sodišča tako odredi glede obresti, enostavnih ali sestavljenih, kakor meni, da je ustrezno.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Zadevna zakonodaja je na voljo na naslednjih povezavah:

Povezava se odpre v novem oknuZakon o izvlečkih grofijskih sodišč (Škotska) iz leta 1892

Povezava se odpre v novem oknuZakon o vrhovnem sodišču (Obresti v sodnih odločbah ali izvlečkih grofijskih sodišč) iz leta 1993

Povezava se odpre v novem oknuZakon o višjem sodišču iz leta 1988

Povezava se odpre v novem oknuOdlok o delovnih sodiščih (Obresti) iz leta 1990

Povezava se odpre v novem oknuZakon o vrhovnem sodišču (Pravila višjega sodišča) iz leta 1994

Povezava se odpre v novem oknuOdlok o delovnih sodiščih (Obresti na odškodnine v zadevah v zvezi z diskriminacijo) iz leta 1996

Povezava se odpre v novem oknuZakon o obrestih na nastalo škodo (Škotska) iz leta 1958

Povezava se odpre v novem oknuZakon o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (obresti) iz leta 1998

Povezava se odpre v novem oknuOdloka o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (Obrestna mera) (Škotska) iz leta 2002

Zadnja posodobitev: 13/08/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Gibraltar

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zakonske obresti so obrestna mera, ki jo zakon določa za neporavnano terjatev denarnega zneska. Pravo Gibraltarja določa, da se v ustreznih primerih uporabijo zakonske obresti.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Znesek/obrestna mera zakonskih obresti

Merila za uporabo zakonskih obresti

(po potrebi, na primer zamuda, potrošniška pogodba itd.)

Pravna podlaga

8%

Kadar se ne uporablja nobena druga zakonska obrestna mera ali pogodbena obrestna mera, lahko upnik zahteva obresti po obrestni meri, ki jo za take dolgove občasno določi Višje sodišče v Angliji – trenutno znaša letna stopnja 8 %.

Člen 36 Zakona o Vrhovnem sodišču iz leta 1960

Odlok o dolgovih iz sodnih odločb (Obrestna mera) iz leta 2000

8 % nad temeljno obrestno mero, ki jo je določila banka Gibraltar Savings Bank za prihranke na dan, ko je dolg zapadel v plačilo.

Podjetja in organi javnega sektorja imajo zakonsko pravico zahtevati zamudne obresti na komercialne dolgove.

Zakon o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (Obresti) iz leta 2003

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Za določene dolgove se lahko obresti uveljavljajo od datuma, ko je znesek zapadel v plačilo, do dne izdaje zahtevka, in po isti obrestni meri do datuma sodbe. Obresti se lahko uveljavljajo tudi od dne izdaje sodbe, in sicer po obrestni meri, ki jo za take dolgove občasno določi Višje sodišče v Angliji – trenutno znaša letna stopnja 8 %. Uporabljajo se samo navadne obresti.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Zadevna zakonodaja je na voljo na naslednjih povezavah:

Povezava se odpre v novem oknuZakon o Vrhovnem sodišču iz leta 1960

Povezava se odpre v novem oknuOdlok o dolgovih iz sodnih odločb (Obrestna mera) iz leta 2000

Povezava se odpre v novem oknuZakon o zamudah pri plačilih komercialnih dolgov (obresti) iz leta 2003

Zadnja posodobitev: 11/08/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.