Pridobivanje dokazov z videokonferenco

Bolgarija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Da, dokaze je mogoče pridobiti na oba načina. Postopki so razviti na ad hoc podlagi. Bolgarska zakonodaja ne vključuje določb glede videokonference, vendar je tudi ne prepoveduje. Zahteve za pridobitev dokazov, vključno z videokonferenco, se vložijo pri okrajnem sodišču, katerega geografska pristojnost je pridobivanje dokazov (člen 617(1) zakonika o civilnem postopku (Grazhdanski protsesualen kodeks) iz leta 2008). V Bolgariji je okrožno sodišče, v katerega geografski pristojnosti je neposredno pridobivanje dokazov, pristojno, da dovoli neposredno pridobivanje dokazov (člen 617(2) zakonika o civilnem postopku iz leta 2008). Pristojno sodišče se poišče z uporabo iskalnega orodja, ki je na voljo na evropskem portalu e-pravosodje / v Evropskem pravosodnem atlasu. Zahteva mora vsebovati podrobne podatke, kot so ime in naslov strank v postopku, narava in namen zadeve, opis pridobivanja dokazov, ki ga je treba izvesti, itd. Uporabiti je treba naslednje obrazce: Obrazec A: Zahteva za pridobivanje dokazov (v skladu s členi 10 do 12); Obrazec I: Zahteva za neposredno pridobivanje dokazov (v skladu s členom 17). Bolgarija nima in ni sklenila sporazumov ali dogovorov z drugimi državami članicami EU, da bi olajšala pridobivanje dokazov, združljivih z Uredbo (ES) št. 1206/2001. Uporaba Uredbe (ES) št. 1206/2001 ima prednost pred sporazumi, ki jih je Bolgarija sklenila z drugimi državami članicami v njihovem delu v zvezi s pridobivanjem dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Takih omejitev ni. Bolgarski zakonik o civilnem postopku za razliko od zakonika o kazenskem postopku (Nakazatelen protsesualen kodeks) ne vsebuje posebnih določb o pridobivanju dokazov z videokonferenco, pristojno sodišče, v katerega geografski pristojnosti je pridobivanje dokazov, pa ima diskrecijsko pravico glede tega, katere osebe je treba na ta način zaslišati (člen 617(1) in (2) zakonika o civilnem postopku). V skladu z zakonikom o civilnem postopku je mogoče zaslišati priče in izvedence ter tudi same stranke v zadevi. Mladoletnike je mogoče zaslišati le v navzočnosti zakonitega zastopnika, otrok pa ni mogoče zaslišati, če so mlajši od deset let (člen 15 zakona o varstvu otrok (Zakon za zakrila na deteto)).

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Ne obstajajo določbe, ki bi uvedle take omejitve. Če sodišče, ki je zaprosilo, ali zaprošeno sodišče nima dostopa do opreme za videokonference, se lahko taka oprema sodiščem zagotovi po dogovoru.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Osebe so običajno zaslišane v stavbi ustreznega sodišča v skladu s členom 163(1) zakonika o civilnem postopku. Iz utemeljenih razlogov se lahko zaslišanje namesto tega opravi tudi zunaj sodišča, če je na voljo tehnična oprema za pridobivanje dokazov z videokonferenco ter če so bile stranke v postopku o tem obveščene.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Zaslišanja prek videokonferenc lahko potekajo le s soglasjem strank (člen 148 zakonika o civilnem postopku). Samo ekipa, ki izvaja videokonferenco, ima pravico posneti zaslišanje. Ustrezno sodišče, pod geografsko pristojnostjo katerega se izvaja zaslišanje, ima diskrecijsko pravico, da odloči, ali se zaslišanje prek videokonference posname. Posname se lahko zvočni posnetek zaslišanja. Tak zvočni posnetek se shrani na nosilcu podatkov, ki je del gradiva v zadevi.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Vsa bolgarska sodišča zaslišanja izvajajo v svojem uradnem jeziku (tj. v bolgarščini), po potrebi pa je na voljo tolmač. Kadar se vložijo zahteve za posredno pridobivanje dokazov v skladu s členi 10 do 12, se uporablja jezik zaprošenega sodišča. Kadar se vložijo zahteve za neposredno pridobivanje dokazov v skladu s členom 17, se uporablja jezik sodišča, ki je zaprosilo, odvisno od pogojev, ki jih določi pristojno okrožno sodišče.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Bolgarska zakonodaja te zadeve ne ureja. Tolmači so na voljo na ad hoc podlagi in za naslednji namen: sodišče, ki je zaprosilo, po potrebi zagotovi navzočnost tolmača za osebo, ki mora biti zaslišana. V zahtevi mora sodišče, ki je zaprosilo, določiti jezik, ki ga je treba uporabiti, in o tem obvesti zaprošeno sodišče. Sodišče, ki je zaprosilo, in zaprošeno sodišče lahko po potrebi zahtevata, da se postopek v celoti ali delno vodi v tujem jeziku. Na zahtevo države članice, ki je zaprosila, ali osebe, ki bo zaslišana, zaprošena država članica po potrebi zagotovi navzočnost tolmača.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena? Bolgarska zakonodaja te zadeve ne ureja posebej, vendar bi morala veljati splošna pravila o izvedbi sodnih obravnav in obveščanju o navzočnosti prič, strank in izvedencev v skladu z zakonikom o civilnem postopku. Osebe je treba dovolj hitro vnaprej obvestiti, in sicer najmanj sedem dni pred predvidenim datumom sodne obravnave (člen 56(3) zakonika o civilnem postopku). Postopek za izvedbo zaslišanja prek videokonference je organiziran v skladu z zakonodajo zaprošene države.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Bolgarsko sodišče ne dodeljuje stroškov za videokonference. Sodišče, ki je zaprosilo, zagotovi povračilo stroškov, plačanih izvedencem in tolmačem, ter stroškov, ki nastanejo pri organizaciji videokonferenčne povezave. Na zahtevo zaprošenega sodišča mora sodišče, ki je zaprosilo, zagotoviti povračilo stroškov, ki izhajajo iz uporabe videokonferenčne opreme.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Bolgarsko procesno pravo v zvezi s to zadevi določa posebne določbe. Načeloma je mogoče zahteve za neposredno pridobivanje dokazov v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1206/2001 izvršiti samo prostovoljno brez uporabe prisilnih ukrepov. Na začetku zaslišanja priče bolgarsko sodišče priči pojasni njene procesne pravice in obveznosti, če priče ne zastopa odvetnik. Priča, ki jo je treba zaslišati, ima pravico odkloniti pričanje v skladu s pravili iz člena 166 zakonika o civilnem postopku.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Uporablja se pravo zaprošene države. V skladu s členom 170 zakonika o civilnem postopku velja, da če je oseba zaslišana v vlogi priče ali izvedenca, se njena istovetnost ugotovi s predložitvijo osebnega dokumenta, pojasnijo se ji informacije, ali obstaja navzkrižje interesov, ter je poučena o odgovornost po zakonu v primeru krivega pričanja (člen 290 zakonika o kazenskem postopku).

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Kadar bolgarsko sodišče, ki je zaprosilo, neposredno pridobi dokaze v skladu s členom 17, se uporablja člen 170(2) zakonika o civilnem postopku, priča ali izvedenec pa se obvezuje, da bo govoril resnico, pri čemer je opozorjen na kazensko odgovornost v primeru krivega pričanja ali priprave neresničnega strokovnega poročila (člena 290 in 291 zakonika o kazenskem postopku).

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Bolgarska sodišča imajo skrbnike sistema z zahtevanimi računalniškimi znanji in spretnostmi, ki lahko sodelujejo pri organizaciji videokonference in opravljajo svoje zadevne naloge. Če pride do kakršnih koli tehničnih težav, se skrbnik sistema poveže z zadevnim sodiščem in zagotovi nemoteno zaslišanje oseb prek videokonference.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

V zvezi z vzpostavitvijo povezave za videokonference med sodiščem, ki je zaprosilo, in zaprošenim sodiščem se lahko zahtevajo dodatne tehnične informacije.

Zadnja posodobitev: 30/08/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.