Pridobivanje dokazov z videokonferenco

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Dokaze je mogoče pridobiti z uporabo videokonferenčne opreme, lahko s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zanje zaprosila, lahko pa jih neposredno pridobi sodišče v državi članici (v tem primeru Litvi).

Člen 175²(2) zakonika o civilnem postopku Republike Litve (v nadaljnjem besedilu: zakonik o civilnem postopku) določa, da se za pridobivanje dokazov lahko uporabljajo informacijska tehnologija in elektronske komunikacije (videokonference, telekonference itd.). Člen 802(1) zakonika o civilnem postopku določa, da zaprosilo za pravno pomoč, ki ga pošlje tuje sodišče ali drug organ, izvršijo sodišča v Republiki Litvi v skladu s pravom Republike Litve. Pred litovskimi sodišči se videokonference izvajajo v skladu z zgoraj navedenimi zahtevami in drugimi določbami zakonika o civilnem postopku ter v skladu s postopkom, opredeljenim v opisu postopka uporabe videokonferenčne opreme v sodnih postopkih, ki je bil odobren z odredbo sodnega sveta št. 13P-156-(7.1.2) z dne 28. novembra 2014 o odobritvi opisa postopka uporabe videokonference (v nadaljnjem besedilu: opis).

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V skladu s členom 175²(1) zakonika o civilnem postopku se lahko navzočnost udeležencev postopka na sodnih obravnavah in med ustnim pričanjem prič na obravnavi zagotovi z informacijskimi tehnologijami in prek elektronske komunikacije (videokonference, telekonference itd.). Stranke v zadevi in priče je torej mogoče zaslišati prek videokonference. V skladu z določbami točke 10.2 in točke 13 opisa ter v skladu s členom 217 zakonika o civilnem postopku je mogoče tudi izvedence zaslišati prek videokonference.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

V zakonodaji Republike Litve ni izrecnih prepovedi glede pridobivanja posameznih dokazov prek videokonference. Vendar na podlagi pravil nacionalnega prava videokonference ni mogoče uporabiti za pridobivanje dokazov, opredeljenih v členih 204 in 210 zakonika o civilnem postopku (materialnih dokazov in vizualnega pregleda materialnih in pisnih dokazov na kraju samem ali vizualnega pregleda kraja), ali drugih dokazov, za pridobitev katerih je morda treba zapustiti sodišče in obiskati specifični kraj ali sprejeti druge ukrepe za pridobitev dokazov.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Člen 803(1) zakonika o civilnem postopku določa, da lahko sodišča Republike Litve zahtevajo pravno pomoč v tujini od litovskih diplomatskih predstavništev ali konzulatov, tujih sodišč ali drugih uradnih organov. Točka 2.3 opisa določa še, da je lahko zaprošeni organ, ki ga sodišče, ki je zaprosilo za vzpostavitev videokonference med sodnim postopkom, sodišče, tožilstvo ali organ v okviru uprave za prestajanje zaporne kazni v sestavi ministrstva za pravosodje Republike Litve.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Točka 16 opisa določa, da se lahko v primerih, ki jih določa zakon, ali na podlagi proste presoje predsednika obravnavnega senata zaslišanje prek videokonference snema. Pri sodiščih v Republiki Litvi je na voljo oprema, potrebna za snemanje zaslišanja, opravljenega prek videokonference.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

V skladu s členom 11 zakonika o civilnem postopku se sodni postopki v Republiki Litvi vodijo v uradnem jeziku države, tj. v litovščini. Osebam, ki ne govorijo litovsko, je zagotovljena pravica do prevajalca/tolmača. Stroške tolmačenja med sodno obravnavo krije državni proračun.

V primerih, ko so zaprosila predložena na podlagi členov 10 do 12 Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: uredba), in zaprosilo izvrši sodišče Republike Litve, litovsko sodišče zagotovi prisotnost prevajalca/tolmača za vse udeležence postopka, ki ne govorijo litovsko. Če dokaze na podlagi člena 17 uredbe pridobiva neposredno sodišče, ki je zaprosilo, se zaprosilo izvrši v skladu s pravom sodišča, ki je zaprosilo (člen 17(6) uredbe) in v jeziku, določenem v pravilih, ki urejajo postopek pred sodiščem, ki je zaprosilo. Če sodišče Republike Litve kot sodišče, ki je zaprosilo, na drugo državo članico naslovi zaprosilo na podlagi člena 17 uredbe, se postopek opravi v Litvi, litovsko sodišče pa zagotovi navzočnost prevajalca/tolmača.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Glej odgovor na prejšnje vprašanje.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Člen 10(1) uredbe. določa, da mora zaprošeno sodišče vlogo izvršiti brez odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v 90 dneh od prejetja vloge. Člen 133 zakonika o civilnem postopku določa, da je treba udeležence postopka, priče in izvedence z vabili ali obvestili obvestiti o času in kraju obravnave ali posameznih procesnih ukrepov. Udeležencem postopka je treba vročiti vabilo ali obvestilo v roku, ki jim omogoča dovolj časa, da se na vabilo odzovejo in se pripravijo na narok. Natančen rok, v katerem je treba poslati vabilo ali obvestilo, ni določen.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Iz ocene pravne ureditve in sedanje prakse izhaja, da pri uporabi videokonference ne nastanejo nobeni stroški.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Nacionalno pravo Republike Litve izrecno ne zahteva, da je treba osebo, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obvestiti, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Točka 13 opisa določa, da se mora za potrebe identifikacije posameznikov, ki sodelujejo na sodnem naroku, oseba, ki se zasliši prek videokonference, identificirati in predložiti dokument, ki potrjuje njeno identiteto, da lahko sodišče, ki zadevo obravnava, ugotovi njeno identiteto. Na podlagi odločitve sodišča, ki je zaprosilo, se lahko identiteta osebe, ki se zasliši prek videokonference, ugotovi tudi na druge načine.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Točka 10 opisa določa, da morajo osebe, ki jih določi zaprošeni organ ali drug zastopnik zaprošenega organa, med drugim omogočiti, da oseba, ki se zasliši, priseže pred sodiščem in podpiše besedilo prisege. Besedilo prisege, ki se da pred sodiščem Republike Litve, je določeno v členu 186(6) zakonika o civilnem postopku. Ob koncu zaslišanja prek videokonference mora predstavnik zaprošenega organa, ki je sodeloval pri zaslišanju, sestaviti listino s potrdilom o zaslišanju, ki se predloži sodišču, ki je zaprosilo, z besedilom prisege, ki ga je podpisala zaslišana oseba (če mora zaslišana oseba priseči ali podpisati prisego), in pridobljenimi dokazi (točka 14 opisa). V primeru neposrednega pridobivanja dokazov na podlagi člena 17 uredbe sodišče, ki je zaprosilo, predloži besedilo prisege, ki ga podpiše oseba, ki se zasliši.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Pri sodiščih Republike Litve in drugih institucijah, ki so opremljene za izvajanje videokonferenc, so prisotne osebe, odgovorne za uporabo, vzdrževanje in delovanje opreme. Točka 6 opisa določa, da seznam oseb, ki jih zaprošeni organi imenujejo za odgovorne za uporabo in vzdrževanje videokonferenčne opreme ter za vzpostavljanje videokonferenc, objavi državna sodna uprava na intranetu pravosodnega sistema, skupaj z njihovimi kontaktnimi podatki (ustanova, telefonska številka, elektronski naslov).

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Sodišče, ki je zaprosilo, mora predložiti podatke, navedene v členu 4 uredbe. Če ti podatki niso predloženi ali so predloženi napačno in zaprosila ni mogoče izvršiti, se uporabi postopek iz člena 8 uredbe. Zakonodaja ne določa nobenih drugih podatkov, ki bi jih moralo predložiti sodišče, ki je zaprosilo.