Pridobivanje dokazov z videokonferenco

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V skladu s členi 10–12 in členom 17 Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah ter v skladu s Haaško konvencijo z dne 18. marca 1970 o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini [Uradni list (Dziennik ustaw) 2000, št. 50, točka 582], ki velja za druge države (za katere ne velja Uredba), se na Poljskem dokazi lahko pridobijo z videokonferenco.

Videokonference ureja člen 235(2) in (3) zakonika o civilnem postopku in uredba ministra za pravosodje z dne 24. februarja 2010 o tehnični opremi in virih, ki omogočajo pridobivanje dokazov v civilnih postopkih na daljavo.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Poljsko pravo ne določa takih omejitev. Prek videokonference so lahko zaslišani izvedenci, stranke in priče.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Poljsko pravo ne določa nobenih posebnih omejitev glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Poljsko pravo ne določa nobenih posebnih omejitev glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference. Na podlagi člena 17 Uredbe št. 1206/2001, za namene katerega kraj zaslišanja določi sodišče, ki je zaprosilo, se zaslišanje praviloma izvede na sodišču.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

V poljskem pravu ni podrobnih določb o snemanju zaslišanj prek videokonference. Sodnik, pred katerim se izvajajo dokazi, odloči, ali se bo zaslišanje prek videokonference posnelo.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Zaslišanje praviloma poteka v poljskem jeziku. Če oseba, ki je zaslišana, ne razume poljskega jezika, mora biti navzoč tolmač.

Za zaslišanja na podlagi člena 17 ni posebnih določb. Kadar pa osrednji organ soglaša z neposrednim pridobivanjem dokazov, lahko zahteva, da sodišče, ki je zaprosilo, zagotovi tolmača.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Pri zaslišanjih na podlagi členov 10–12 mora tolmača načeloma zagotoviti zaprošeno sodišče (praviloma s seznama zapriseženih tolmačev). V izjemnih okoliščinah pa lahko sodišče sprejme tolmača, ki ga predlaga stranka.

Kadar osrednji organ pri zaslišanjih na podlagi člena 17 zahteva, da sodišče, ki je zaprosilo, zagotovi tolmača, zaprošeno sodišče zagotovi, da je tolmač navzoč.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Pri zaslišanjih na podlagi členov 10–12 zaprošeno sodišče obvesti pričo/stranko o času in kraju zaslišanja vsaj sedem dni pred datumom zaslišanja, v izjemnih okoliščinah pa tri dni pred datumom zaslišanja.

Pri zaslišanjih na podlagi člena 17 osrednji organ obvesti pričo/stranko, da soglaša z zaslišanjem, in navede, da se zaslišanje lahko izvede le prostovoljno brez uporabe prisilnih ukrepov. Sodišče, ki je zaprosilo, mora sporočiti čas in kraj zaslišanja.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Kadar zaprošenemu sodišču s pridobivanjem dokazov z uporabo sodobnih tehnologij nastanejo stroški, sodišče uporablja člen 1135¹(3) zakonika o civilnem postopku. Ta določa, da če izvršitev zaprosila sodišča ali drugega organa tuje države lahko povzroči stroške, povezane z uporabo drugačne metode od tiste, predpisane v poljskem pravu, sodišče ne izvrši zaprosila, dokler sodišče ali drug organ tuje države v določenem roku ne da ustreznega predujma.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Osrednji organ obvesti pričo/stranko, da soglaša z zaslišanjem, in navede, da se zaslišanje lahko izvede le prostovoljno brez uporabe prisilnih ukrepov.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Sodišče preveri istovetnost osebe tako, da zahteva predložitev ustreznega dokumenta, kot je osebna izkaznica, potni list ali vozniško dovoljenje.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Če sodišče, ki je zaprosilo, pri zaslišanjih na podlagi člena 17 obvesti osrednji organ o nameravanem zaslišanju priče pod prisego, lahko osrednji organ zahteva besedilo prisege. Če je prisega v nasprotju s temeljnimi načeli prava zaprošene države, lahko osrednji organ zavrne soglasje k zaslišanju ali zahteva, da se uporabi besedilo prisege iz poljskega prava.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Praviloma je na vsakem sodišču zaposlena oseba, ki je pristojna za upravljanje tehnične opreme. V primeru težav se je mogoče obrniti na poljsko kontaktno točko EPM.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Na splošno po poljskem pravu niso potrebne nobene dodatne informacije, razen v nekaterih primerih.