Evropski plačilni nalog

1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Na Irskem ni posebnega postopka za izdajo „plačilnega naloga“, vendar lahko tožnik, ki mu je dolgovan določen denarni znesek ali čigar zahtevek je mogoče zlahka kvantificirati, prejme zamudno sodno odločbo.

1.1 Področje uporabe postopka

Če se toženec ne spusti v postopek ali ne vloži odgovora na tožnikovo tožbo, lahko tožnik dobi zamudno sodno odločbo. Kadar se prvotni zahtevek nanaša na pogodbeno dogovorjeno odškodnino ali dokončno vsoto, se lahko pravnomočna sodna odločba izda v osrednjem uradu višjega sodišča ali v uradu okrožnega sodišča, odvisno od višine zahtevka (razen v majhnem številu zadev, na primer v zadevah v zvezi z denarnimi posojili, v katerih mora tožnik vložiti predlog za izdajo zamudne sodne odločbe ali pridobiti dovoljenje sodišča za izdajo sodne odločbe v svojo korist). Povedano drugače, v številnih enostavnih zadevah v zvezi z izterjavo dolga lahko tožnik/vložnik zahtevka dobi zamudno sodno odločbo, ne da bi moral iti na sodišče, in lahko sodno odločbo od ustreznega sodnega urada dobi v upravnem postopku.

Če se zahtevek ne nanaša na dokončno denarno vsoto, mora tožnik pri sodišču vložiti predlog za izdajo sodne odločbe, sodne odločbe pa ne more dobiti drugače kot v sodnem postopku.

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Zamudna sodna odločba se lahko izda v skoraj vseh vrstah zadev. Ta postopek ni omejen na pogodbene ali denarne zahtevke, čeprav je sistem za take primere še enostavnejši. Glavne izjeme vključujejo zadeve v zvezi s posojanjem denarja.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba postopka je prostovoljna, saj mora tožnik opraviti nekatera dejanja, preden mu bo izdana zamudna sodna odločba: na primer v ustreznem sodnem uradu mora vložiti potrebne dokumente ali izdati in vročiti obvestilo o vložitvi zahtevka in zapriseženo pisno izjavo tožencu. Če toženec ne odgovori ali ne želi odgovoriti na tožnikov zahtevek in če tožnik ne nadaljuje postopka za izdajo zamudne sodne odločbe, je edina možnost za tožnika, da zahtevka ne uveljavlja več.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Ob upoštevanju sporazumov o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb med Irsko in drugimi državami članicami (Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki jo je zdaj nadomestila Uredba Sveta (EU) št. 1215/2012) ali podobnih sporazumov s tretjimi državami je postopek na voljo, če toženec živi v drugi jurisdikciji. Če toženec prebiva zunaj jurisdikcije, mora tožnik zagotoviti, da so pisanja tožencu pravilno vročena v skladu z zadevnim poslovnikom sodišča, ki se uporablja za vročanje zunaj jurisdikcije. Če se toženec, ki prebiva v drugi jurisdikciji, ne spusti v postopek ali ne vloži odgovora na zahtevek, lahko tožnik pri sodišču po običajni poti vloži predlog za izdajo zamudne sodne odločbe.

1.2 Pristojno sodišče

Pristojno sodišče je odvisno od narave ali višine zadevnega zahtevka. Tožnik mora predlog vložiti pri sodišču, pri katerem je začel postopek, in to sodišče lahko ugotovi, ali se je toženec spustil v postopek ali ne oziroma vložil odgovor na tožbo ali ne in ali se je čas za to iztekel. Če je višina zahtevka nižja od 75 000 EUR (60 000 EUR za tožbe zaradi telesne poškodbe), lahko tožnik zahtevek vloži pri okrožnem sodišču. Če je vrednost zahtevka višja od navedenega zneska, je treba zahtevek vložiti pri višjem sodišču. Če je višina zahtevka nižja od 15 000 EUR, je treba zahtevek vložiti pri okrajnem sodišču. Če je višina zahtevka nižja od 2 000 EUR, se lahko zahtevek vloži po postopku za spore majhne vrednosti.

1.3 Formalni pogoji

Tožnik mora zagotoviti, da sledi pravilnim postopkom, kot so predpisani s poslovnikom sodišča. K udeležbi v postopku mora pozvati toženca. Če se toženec ne spusti v postopek ali ne vloži odgovora na tožbo, lahko tožnik predlaga izdajo zamudne sodne odločbe. Če se zahtevek nanaša na pogodbeno dogovorjeno odškodnino, mora tožnik le vložiti zahtevo ali predlog za plačilo, in ko je to storjeno, je tožnik na splošno upravičen do sodne odločbe urada zadevnega sodišča, ne da bi bil potreben sklep sodišča ali predlog pri sodniku. Ustrezno osebje zadevnega sodnega urada nato preveri, ali je toženec priznal zahtevek, ali je rok za to potekel in ali je tožnik uradu predložil potrebne dokaze, kot sta zaprisežena pisna izjava o vročitvi in zaprisežena pisna izjava o dolgu, v kateri je opredeljen dejansko dolgovani znesek.

Kadar se zahtevek nanaša na neopredeljen znesek ali če zahtevka ni mogoče zlahka kvantificirati, mora tožnik pri sodišču vložiti predlog za izdajo zamudne sodne odločbe.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Da. Pri višjem sodišču je upoštevno pravilo za zamudno sodno odločbo zaradi nespustitve v postopek člen 13 poslovnika višjih sodišč iz leta 1986, kakor je bil spremenjen, za zamudno sodno odločbo zaradi nevložitve odgovora na tožbo pa člen 27. Pri okrožnem sodišču je treba predlog za izdajo zamudne sodne odločbe podpreti z določeno dokumentacijo, ki vključuje sam dokument prvotnega zahtevka in izjavo o vročitvi zahtevka. Poleg tega mora biti predlog za izdajo sodne odločbe v skladu z obrazcema 9 in 10 s seznama obrazcev, priloženega poslovniku okrožnih sodišč iz leta 2001. Obrazca je mogoče dobiti v seznamu, priloženem poslovniku.

Podobno so pri okrajnem sodišču obrazci na voljo v seznamu, priloženem poslovniku okrajnih sodišč.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ne. Če pa vrednost zahtevka presega 75 000 EUR (60 000 EUR za tožbe za telesne poškodbe), je zanj pristojno okrožno sodišče, in če vključuje zapletena vprašanja, si je priporočljivo, ne pa obvezno, priskrbeti pravno svetovanje in zastopanje.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

V prvotnem zahtevku morajo biti navedeni imena, naslovi in po potrebi poklic strank. Vključevati mora tudi znesek terjatve, opis nastanka terjatve/vzroka tožbe in podrobnosti o vseh vloženih zahtevah za plačilo.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

V prvotnem zahtevku tožnik/vložnik zahtevka navede vse ustrezne podrobnosti v zvezi z zahtevkom, kot so dolgovani/terjani znesek, podrobnosti o nastanku terjatve, zahteve za plačilo ter, če je to ustrezno in odvisno od narave zahtevka, opis vseh drugih pomembnih dejstev, kot so podrobnosti o utrpelih poškodbah ali izgubah, zdravljenju ali katerih koli drugih škodljivih posledicah, ki izhajajo iz vzroka tožbe.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Sodišče zavrne zahtevo ali predlog za izdajo zamudne sodne odločbe, če vložnik ni izpolnil zahtev iz poslovnika sodišča. Na primer, če pravila v zvezi z vročitvijo dokumentov niso bila pravilno upoštevana, zahtevku za zamudno sodno odločbo ne bo ugodeno.

1.5 Pritožba

Sodišče izdajo zamudne sodne odločbe običajno zavrne, če tožnik ni upošteval poslovnika sodišča, zato bo moral tožnik morda začeti znova z vročitvijo novega zahtevka zoper toženca v skladu z veljavnim poslovnikom sodišča.

Toženec lahko vloži predlog za razveljavitev zamudne sodne odločbe. Da bi bilo pritožbi zoper zamudno sodno odločbo ugodeno, mora toženec sodišču prepričljivo utemeljiti, zakaj se ni spustil v postopek ali vložil odgovora na tožbo, sodišče pa mora biti prepričano, da podani razlogi pojasnjujejo ali upravičujejo navedeno opustitev. Če je pritožbi toženca zoper zamudno sodno odločbo ugodeno, se sodna odločba razveljavi, toženec pa ima priložnost, da se zagovarja v postopku.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Če sodišče meni, da bi bilo treba sodno odločbo razveljaviti, se lahko toženec zagovarja v postopku in vloži odgovor na tožbo, zadeva pa bo potekala kot običajno.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če toženec vloži odgovor na tožbo v roku, ki ga dopušča pravilnik oziroma sodišče, bo zadeva potekala kot običajno. Sodnik odloči, kako bo zadeva potekala, če so v zvezi s tem potrebne kakršne koli smernice.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če odgovor na tožbo ni bil vložen, lahko tožnik pridobi zamudno sodno odločbo.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Zamudna sodna odločba je izvršljiva sodna odločba. Glej odgovore na točko 1.3(d) zgoraj.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Toženec lahko pri sodišču vloži pritožbo, s katero predlaga spremembo ali razveljavitev sodne odločbe. To pritožbo obravnava isto sodišče. Sodišče lahko razveljavi sodno odločbo, če meni, da bi to bilo pravično in da je bila sodna odločba izdana nepravilno, ali če je prepričano, da ima toženec dejansko možnost zagovora zoper zahtevek. Vsaka stranka se lahko pritoži zoper sklep o razveljavitvi sodne odločbe ali zavrnitvi razveljavitve sodne odločbe.