Evropski plačilni nalog

1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Nacionalni postopek za plačilni nalog se uporablja za naslednje zahtevke:

• finančne obveznosti, ki izhajajo iz pogodb in ne presegajo 15 000 EUR v skladu s členom 1 uredbe-zakona 269/68;
• ne glede na vrednost, plačilne zamude pri trgovinskih poslih, kot je določeno v členu 10(1) uredbe-zakona št. 62/2013.

V skladu s postopkom za plačilni nalog, ki ga določa nacionalno pravo, lahko upnik v zgoraj navedenih primerih in kadar terjatev ni sporna, pridobi izvršilni naslov (título executivo), ne da bi moral vložiti ugotovitveno tožbo.

Postopek za izdajo plačilnega naloga določa uredba-zakon št. 269/98, ureja pa ga poglavje II priloge k temu zakonu. Člen 10 se nanaša na vzorčno vlogo za plačilni nalog, odobreno z ministrskim izvedbenim odlokom št. 21 z dne 28. januarja 2020.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Za terjatve, ki izhajajo iz pogodb, je najvišji znesek 15 000 EUR.

Za terjatve, ki izhajajo iz trgovinskih poslov, ni zgornje meje.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba tega postopka ni obvezna.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Pravni predpisi o postopku za plačilni nalog ne izključujejo primerov, pri katerih dolžnik živi zunaj Portugalske.

1.2 Pristojno sodišče

Na Portugalskem je pristojni organ nacionalni urad za plačilne naloge (Balcão Nacional de Injunções), ki je enotni register s sedežem v Portu. Kontaktni podatki so na voljo tukaj.

Upnik lahko vlogo za plačilni nalog vloži pri nacionalnem uradu za plačilne naloge, sodnem tajništvu sodišča v kraju izpolnitve obveznosti ali sodnem tajništvu sodišča v kraju dolžnikovega stalnega prebivališča, ki ga nato pošlje nacionalnemu uradu za plačilne naloge (člen 8(1) priloge k uredbi-zakonu 269/98).

Uporabniki se lahko s postopkom za plačilni nalog seznanijo na portalu Citius, kjer lahko elektronsko dostopajo do naloga za izvršbo.

1.3 Formalni pogoji

V skladu s členom 10 priloge k uredbi-zakonu št. 269/98 mora vložnik za namene postopka za plačilni nalog:

• navesti sodno tajništvo sodišča, na katerega je naslovljena vloga;
• navesti stranke;
• opredeliti kraj za vročitev prijave kaznivega dejanja, z navedbo, ali gre za kraj „prebivališča“, ki je bil dogovorjen v pisni pogodbi;
• kratko in jedrnato opisati dejstva, ki so osnova za zahtevek;
• oblikovati zahtevo in določiti znesek glavnice, zapadlih obresti in druge plačljive zneske;
• potrditi, da so sodni stroški plačani;
• navesti, če je primerno, da se zahtevek nanaša na „trgovinski posel“;
• predložiti kraj svojega prebivališča;
• predložiti naslov svoje elektronske pošte, če želi prejemati obvestila ali biti obveščen na ta način;
• navesti, ali želi v primeru ugovora obvestilu postopek nadaljevati kot ugotovitveno tožbo;
• določiti pristojno sodišče za ocenitev listin, če bo postopek potekal kot ugotovitvena tožba;
• navesti, ali želi, da obvestilo vroči sodni izvršitelj ali pravni zastopnik, in v primeru zadnjega, navesti ime in poslovni naslov osebe;
• če se zadeva nanaša na potrošniško pogodbo, navesti, ali pogodba vsebuje splošne pogoje, pod grožnjo sankcije za zlonamernega tožnika;
• podpisati vlogo.

Pravila v zvezi s vložitvijo in predložitvijo vloge za izdajo naloga so določena v členu 5 ministrskega izvedbenega odloka (Portaria) št. 220-A/2008 v povezavi s členom 8 priloge k uredbi-zakonu 269/98. Zgornji določbi določata:

• vloga se lahko odda od koder koli v državi;
• odvetniki (advogados) in pravni svetovalci (solicitadores) morajo vlogo za izdajo naloga vložiti elektronsko;
• upniki, ki jih ne zastopa odvetnik ali pravni svetovalec, lahko vlogo za izdajo naloga vložijo v papirni obliki. V slednjem primeru upnik ne more vložiti vloge v papirni obliki pri nacionalnem uradu za plačilne naloge – vložiti jo mora bodisi v sodnem tajništvu sodišča v kraju izpolnitve obveznosti bodisi v sodnem tajništvu sodišča v kraju dolžnikovega stalnega prebivališča. Če obstajajo sodišča s posebno pristojnostjo, je treba vlogo vložiti pri sodnem tajništvu zadevnega sodišča v skladu z ustreznimi pravili o stvarni pristojnosti. To sodno tajništvo mora nato vnesti informacije o vlogi v informacijski sistem za obdelavo plačilnih nalogov. Kot datum vložitve vloge se zavede datum predložitve sodnemu tajništvu.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Obvezni obrazec za vlogo za izdajo plačilnega naloga, kot je določen z ministrskim izvedbenim odlokom št. 21/2020 z dne 18. januarja 2020, je na voljo tukaj.

Sodna tajništva, pristojna za prejem vlog za izdajo plačilnega naloga v papirni obliki, lahko državljanom na zahtevo dajo na voljo standardni obrazec.

Elektronski obrazec je odvetnikom in pravnim svetovalcem na voljo prek e-naslova portala Citius.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

V tem postopku ni potrebno zastopanje po odvetniku, vendar vložniki lahko imenujejo pravnega zastopnika, če to želijo (člen 10(5) priloge k uredbi-zakonu 269/98).

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Člen 10(2)(d) DL 269/98 določa, da morajo vložniki na kratko navesti dejstva, na katerih temelji njihov zahtevek.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Ne.

Dokaze je treba predložiti šele ob vložitvi ugovora, pri čemer se plačilni nalog obravnava kot posebna ali redna ugotovitvena tožba v skladu s primeri iz člena 3 uredbe-zakona št. 269/98 oziroma člena 10(2) do (4) uredbe-zakona št. 62/2013.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Vloga za izdajo plačilnega naloga se lahko zavrne iz razlogov iz člena 11 uredbe-zakona 269/98, in sicer če:

• ni naslovljena na pristojno sodno tajništvo ali pa tožnik ni navedel sodišča, ki je pristojno za proučitev spisa, če naj se zadeva obravnava kot ugotovitvena tožba;
• ne navaja identitete strank, prebivališča tožnika ali kraja za obveščanje dolžnika;
• ni podpisana (samo v primerih, ko ni bila predložena elektronsko);
• ni napisana v portugalskem jeziku;
• ni v skladu z obrazcem, ki ga je z izvedbenim sklepom odobril minister za pravosodje;
• nima navedbe o plačilu sodne takse;
• znesek presega 15 000,00 EUR in ni navedeno, da gre za trgovinski posel;
• vloga ni v skladu z zneskom ali namenom postopka.

1.5 Pritožba

Pritožba zoper odločitev o zavrnitvi vloge se lahko vloži pri sodniku ali, če gre za sodišče z več sodniki, dežurnem sodniku (člen 11(2) priloge k uredbi-zakonu št. 269/98).

1.6 Izjava nasprotne stranke

Rok za ugovor zoper plačilni nalog je 15 dni (člen 12(1) priloge k uredbi-zakonu 269/98).

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če tožena stranka izpodbija nalog, ta ni izvršljiv.

Zadeva se nato vrne v redni postopek v obliki posebne ali redne ugotovitvene tožbe v skladu s primeri iz člena 3 priloge k uredbi-zakonu št. 269/98 oziroma člena 10(2) do (4) uredbe-zakona št. 62/2013.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če toženec po obvestilu v skladu s členoma 12 in 13 priloge k uredbi-zakonu 269/98 ne ugovarja, registrator k vlogi za plačilni nalog priloži naslednje besedilo: „Listina je izvršljiva“ (Este documento tem força executiva) (člen 14(1) priloge k uredbi-zakonu št. 269/98).

Nalog nato postane izvršilni nalog.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Ko je priloženo potrdilo o izvršljivosti, da sodni tajnik vložniku nalog na voljo, po možnosti v elektronski obliki (člen 14(5) priloge k uredbi-zakonu 269/98).

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Pri sodišču se lahko vloži ugovor zoper zavrnitev izvršljivosti. Vključitev potrdila o izvršljivosti se lahko zavrne, če vloga ni v skladu z zneskom ali namenom postopka (člen 14(3) in (4) priloge k uredbi-zakonu 269/98).

Sorodne povezave

Portal Citius

Uredba-zakon 269/98

Ministrski izvedbeni odlok 220-A/2008

Ministrski izvedbeni odlok 21/2020

Opomba:

Kontaktna točka evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, sodišča ali drugi subjekti in organi niso vezani na informacije iz tega informativnega lista, ki se lahko spreminjajo z razlago sodne prakse. Čeprav se informativni listi redno posodabljajo, je še vedno treba prebrati veljavno zakonodajo.