Evropski plačilni nalog

1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Postopek za plačilni nalog je določen v členih 1014–1025 novega zakonika o civilnem postopku, ki je začel veljati 15. februarja 2013.

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Postopek za izdajo plačilnega naloga se uporablja za nesporne, z zneskom določene in zapadle zahtevke, ki ustrezajo obveznostim plačila določenih denarnih zneskov na podlagi civilne pogodbe, vključno s pogodbami, sklenjenimi med strokovnjakom in naročnikom, ugotovljenim v dokumentu ali določenim s statutom, pravilnikom ali drugim dokumentom, ki so jih stranke priznale s podpisom ali drugimi sredstvi, dopustnimi po zakonu. Ta oddelek ne vključuje zahtevkov upnikov v postopku v primeru insolventnosti.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Postopek za izdajo plačilnega naloga je prostovoljen, zainteresirana stranka pa lahko vlogo pri sodišču vloži na podlagi splošnih določb.

Postopek za izdajo plačilnega naloga je poseben postopek, ki je veliko preprostejši od postopka, določenega s splošno veljavnim pravom, in ki upniku omogoča pridobitev izvršilnega naslova pod pogoji, ki se razlikujejo od pogojev iz zakonika o civilnem postopku.

Prav tako lahko sodišče, če je dolžnikov ugovor zoper zahtevek za plačilni nalog utemeljen, upnikov zahtevek zavrne s pravnomočno sodbo.

Upnik lahko vloži tožbo na podlagi splošno veljavnega prava, če sodišče zavrne zahtevek za plačilni nalog, če sodišče izda plačilni nalog za del zahtevkov, pri čemer se lahko tožba vloži na podlagi splošno veljavnega prava, da se dolžnik zaveže k plačilu preostalega dolga, ali če je bil plačilni nalog razveljavljen.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Da. Novi zakonik o civilnem postopku ne razlikuje glede na prebivališče tožene stranke, pri čemer se postopek za izdajo plačilnega naloga uporablja ne glede na to, ali tožena stranka prebiva v drugi državi članici ali tretji državi.

1.2 Pristojno sodišče

Zahtevek za plačilni nalog se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno za vsebinsko presojo zadeve na prvi stopnji. V primeru plačilnega naloga sodnik na lastno pobudo preveri pristojnost sodišča.

Ali je ta postopek urejen s splošnimi pravili o pristojnosti sodišč (v tem primeru bi bila lahko vključena povezava na ta list) ali pa zanj veljajo drugačna načela?

Pristojnost za obravnavanje zahtevkov za plačilni nalog se določi v skladu s splošnimi pravili o pristojnosti sodišč.

Zahtevki, katerih ocenljiva denarna vrednost ne presega 200 000 RON, spadajo v pristojnost okrajnih sodišč. Zahtevki, katerih ocenljiva denarna vrednost znaša vsaj 200 000 RON, spadajo v pristojnost okrožnih sodišč.

Pravilo o pristojnosti v posebnem postopku za plačilne naloge dopolnjujejo splošna pravila o pristojnosti glede na vrednost.

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Tipski/standardizirani obrazec ne obstaja, vendar mora upnik – tožeča stranka izpolnjevati minimalna formalna pravila za svoj zahtevek, ki mora vključevati določene podatke, in sicer: upnikovo ime in stalno prebivališče ali, kjer je to ustrezno, njegovo poimenovanje in registrirani sedež; dolžnikovo ime in stalno prebivališče, če je dolžnik fizična oseba, in dolžnikovo poimenovanje in registrirani sedež, če je dolžnik pravna oseba, ter, kjer je to ustrezno, številko potrdila o registraciji iz sodnega registra ali registra pravnih oseb, davčno številko in bančni račun; zapadle zneske; dejansko stanje in pravno podlago za plačilne obveznosti, obdobje, na katero se nanašajo, datum zapadlosti plačila in vse druge elemente, ki so potrebni za določitev zahtevka.

Hkrati se zahtevku priloži pogodba ali kateri koli drug dokument, iz katerega so razvidni zapadli zneski, in dokazilo o vročitvi plačilnega naloga dolžniku. Kar zadeva vročitev naloga, mora upnik dolžniku nalog vročiti po sodnem izvršitelju ali s priporočeno pošto z navedbo vsebine in povratnico, dolžnik pa mora zapadli znesek plačati v 15 dneh od prejema navedenega obvestila. S tem nalogom se prekine zastaralni rok.

Zahtevek in priloženi dokumenti se predložijo v toliko izvodih, kolikor je strank, in dodatnem izvodu za sodišče.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ne, zastopanje po odvetniku ni potrebno, je pa priporočljivo.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Minimalna vsebina vloženega zahtevka je določena z zakonom. Upnik – tožeča stranka mora navesti: znesek, ki se zahteva; dejansko stanje in pravno podlago plačilne obveznosti ter obdobje, na katero se nanaša; datum zapadlosti za plačilo; vse druge elemente, potrebne za določitev zahtevka.

Če stranke niso določile obrestne mere za zamudo pri plačilu, se uporabi referenčna obrestna mera, ki jo določi nacionalna banka Romunije. Referenčna obrestna mera, ki velja na prvi koledarski dan polletja, se uporablja v celotnem polletju. Zahtevek povzroči obresti, kot sledi:

• pri pogodbah, sklenjenih med strokovnjaki, od datuma, ko je zahtevek zapadel v plačilo;
• pri pogodbah, sklenjenih med strokovnjaki in naročnikom, brez potrebe po opominu dolžnika, da je plačilo že zapadlo: če je bil datum zapadlosti določen v pogodbi, od dneva po tem datumu zapadlosti; če datum zapadlosti ni določen v pogodbi: 30 dni od dneva, ko je dolžnik prejel račun, ali če je to vprašljivo, 30 dni po prejemu blaga ali storitev, ali če je bil plačilni nalog vročen pred prejemom blaga/storitev, po preteku 30 dni od prejema blaga/storitev; če je z zakonom ali pogodbo določen postopek sprejema ali kontrole, ki omogoča potrditev skladnosti zadevnega blaga ali storitev, in je dolžnik prejel račun ali plačilni nalog na datum kontrole ali pred tem datumom, po preteku 30 dni od tega datuma;
• v drugih primerih od datuma, ko je bilo ali je dolžnikovo plačilo zakonito razglašeno za zapadlo na podlagi zakonodaje.

Upnik lahko zahteva dodatno odškodnino za vse stroške, nastale zaradi izterjave zneskov, ki je posledica dolžnikove opustitve pravočasnega izpolnjevanja obveznosti.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Da, zahtevku se priloži pogodba ali kateri koli drug dokument, ki pomeni dokazilo o zapadlih zneskih (račun, blagajniško potrdilo, ročno napisano potrdilo itd.). Zahtevku je treba priložiti dokazilo o vročitvi naloga dolžniku, saj se zahtevek v nasprotnem primeru zavrne kot nedopusten.

Za rešitev zahtevka sodnik v skladu z določbami o nujnih zadevah pozove stranke, naj zagotovijo razlago in pojasnila, in vztraja pri dolžnikovi izvršitvi zapadlega plačila ali pri strankah doseže dogovor o načinu plačila. Sodni poziv se zadevni stranki vroči deset dni pred datumom obravnave. Upnikov zahtevek in dokumenti, predloženi z njim, se v kopiji priložijo pozivu za dolžnika kot dokazilo o zahtevku. V pozivu mora biti navedeno, da mora dolžnik kakršen koli ugovor vložiti vsaj tri dni pred datumom obravnave, ter pojasnjeno, da lahko sodišče v nasprotnem primeru glede na okoliščine zadeve meni, da dolžnik priznava upnikove zahtevke. Tožeča stranka ne bo obveščena o ugovoru, bo pa z njegovo vsebino seznanjena iz spisa zadeve.

Če upnik izjavi, da je prejel plačilo dolgovanega zneska, sodišče to potrdi v pravnomočni sodbi, s katero zadevo razglasi za končano. Ko upnik in dolžnik dosežeta dogovor o plačilu, sodišče to potrdi in izda odločbo o poravnavi. Odločba o poravnavi je pravnomočna in pomeni izvršilni naslov.

Če sodišče, ki je zahtevek preverilo glede na predložene dokumente in izjave strank, ugotovi, da so upnikovi zahtevki utemeljeni, izda plačilni nalog, v katerem sta navedena znesek in rok za plačilo. Če sodišče, ki je pregledalo dokaze v zadevi, ugotovi, da je utemeljen le del upnikovih zahtevkov, plačilni nalog izda le za zadevni del in prav tako določi rok za plačilo. V takem primeru lahko upnik vloži tožbo na podlagi splošno veljavnega prava, da tako dolžnika zaveže k plačilu preostalega dolga. Rok za plačilo je vsaj deset in največ 30 dni od datuma vročitve naloga. Sodnik ne bo določil drugega roka za plačilo, razen če so se stranke tako dogovorile. Nalog se izroči navzočim strankam ali čim prej vroči vsaki stranki v skladu z zakonom.

Če dolžnik zahtevka ne izpodbija z ugovorom, se plačilni nalog izda najpozneje v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka. Ta rok ne vključuje časa, potrebnega za vročitev procesnih dokumentov, in zamude, ki jo povzroči upnik, tudi zaradi spremembe ali dopolnitve zahtevka.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Če dolžnik izpodbija zahtevek, sodišče na podlagi dokumentov v spisu ter razlag in pojasnil strank prouči, ali je zahtevek utemeljen. Če je dolžnikovo izpodbijanje utemeljeno, sodišče s sodbo zavrne upnikov zahtevek. Če trditve, s katerimi dolžnik izpodbija vsebino zadeve, vključujejo izvajanje drugih dokazov, ki niso predloženi dokazi, in bi bili zadevni dokazi zakonsko dopustni v okviru običajnega postopka, sodišče s sodbo zavrne upnikov zahtevek za izdajo plačilnega naloga. Upnik lahko nato vloži tožbo na podlagi splošno veljavnega prava.

1.5 Pritožba

Dolžnik lahko vloži tožbo za razglasitev ničnosti plačilnega naloga v desetih dneh od dneva, ko mu je bil navedeni nalog izročen ali vročen. V istem roku lahko tudi upnik vloži tožbo za razglasitev ničnosti sodbe, s katero je bila zavrnjena izdaja naloga in s katero je bilo le delno ugodeno zahtevku za plačilni nalog. Ničnostna tožba lahko temelji le na neizpolnjevanju zahtev za izdajo plačilnega naloga in, kjer je to ustrezno, vzrokih za prenehanje obveznosti po izdaji plačilnega naloga. Ničnostno tožbo obravnava sodišče, ki je izdalo plačilni nalog, v senatu dveh sodnikov. Ničnostna tožba ne zadrži izvršitve. Vendar pa se lahko na zahtevo dolžnika odobri začasna ustavitev izvršitve, toda samo ob pologu varščine, katere višino določi sodišče. Če pristojno sodišče v celoti ali delno ugodi ničnostni tožbi, nalog v celoti ali delno razglasi za ničnega s pravnomočno sodbo.

Če je upnik vložil ničnostno tožbo in ji je pristojno sodišče ugodilo, sodišče izda pravnomočno sodbo, s katero se izda plačilni nalog.

Odločba o zavrnitvi ničnostne tožbe je pravnomočna.

1.6 Izjava nasprotne stranke

–

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

–

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Plačilni nalog je izvršljiv, tudi če se izpodbija z ničnostno tožbo, in začasno učinkuje kot pravnomočna odločba, dokler ni odločeno o ničnostni tožbi. Ničnostna tožba ne zadrži izvršitve. Vendar se lahko na zahtevo dolžnika začasna ustavitev izvršitve odobri samo ob pologu varščine, katere višino določi sodišče. Plačilni nalog postane pravnomočen, če dolžnik ni vložil ničnostne tožbe ali če je bila ta zavrnjena. Če pristojno sodišče ugodi ničnostni tožbi, ki jo je vložil upnik, izda pravnomočno sodbo, s katero se izda plačilni nalog.

Zainteresirana stranka lahko izpodbija izvršitev plačilnega naloga na podlagi splošno veljavnega prava. V ugovoru se lahko uveljavljajo le nepravilnosti v zvezi z izvršilnim postopkom in vzroki za prenehanje obveznosti, ki nastanejo po pravnomočnosti plačilnega naloga.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Glej odgovor na vprašanje 1.8.1.