1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti
Ali v Grčiji obstaja postopek v sporih majhne vrednosti (tj. poseben postopek, ki je poenostavljen glede na redni postopek in ki se uporablja v primerih pod določeno denarno vrednostjo ali nekaterih vrstah pravdnih postopkov ne glede na denarno vrednost)?
Zakonik o civilnem postopku vsebuje posebne določbe za ravnanje v sporih majhne vrednosti (poglavje XIII, členi 466–472).
1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost
Posebne določbe o sporih majhne vrednosti se uporabljajo: (1) kadar predmet spora spada v pristojnost okrožnega civilnega sodišča (eirinodikeío) in se nanaša na terjatve ali pravice na premičninah ali posest na premičninah, katerih vrednost ne presega 5 000,00 EUR; ali (2) kadar vrednost spora presega 5 000,00 EUR, če tožnik izjavi, da bo za poravnavo terjatve ali pravice, ki je predmet tožbe, sprejel znesek, ki ne presega 5 000,00 EUR. V tem primeru se neuspešnemu tožencu naloži bodisi ugoditev zahtevku ali pravici, ki je predmet tožbe, bodisi plačilo ocenjene vrednosti, ki jo je sprejelo sodišče.
1.2 Uporaba postopka
Niti sodišče niti stranke v sporu nimajo možnosti uporabe rednega postopka namesto posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.
1.3 Obrazci
Obrazci niso na voljo.
1.4 Pomoč
Ali je strankam, ki jih ne zastopa odvetnik, na voljo pomoč v postopkovnih vprašanjih (ki jo zagotavlja npr. sodni uradnik ali sodnik)? Če da, kaj obsega?
Stranke v sporu se lahko pred sodiščem same zastopajo. Stranko lahko zastopa tudi njen zakonec, sorodnik v ravni vrsti, krvni sorodnik do vštetega drugega kolena, sorodnik po svaštvu do vštetega drugega kolena ali plačani delavec, čigar delodajalec je stranka. Za zakonca se vedno domneva, da lahko deluje v imenu svojega zakonca, in zakonec lahko imenuje druge zastopnike. Ni nobene določbe, da bi v takih primerih sodni uradnik ali sodnik moral pomagati stranki ali zastopnikom, ki niso odvetniki.
1.5 Pravila o pridobivanju dokazov
Ali so nekatera pravila o pridobivanju dokazov poenostavljena v primerjavi z rednim postopkom? Če da, katera in v kakšnem obsegu?
Sodniki okrožnih civilnih sodišč lahko pri odločanju v okviru posebnega postopka v sporih majhne vrednosti odstopajo od običajnih procesnih pravil: upoštevajo lahko dokaze, ki ne izpolnjujejo zakonskih zahtev, in po lastni presoji uporabijo postopek, ki se jim v danih okoliščinah zdi najvarnejši, najhitrejši in najcenejši način za ugotavljanje dejstev.
1.6 Pisni postopek
Zahtevek se lahko vloži v pisni obliki v tajništvu okrožnega civilnega sodišča, lahko pa tudi ustno pred sodnikom okrožnega civilnega sodišča, o čemer se sestavi zapisnik. Zahtevek mora vključevati: (a) natančen opis dejstev, na katerih v skladu z zakonom temelji terjatev in ki upravičujejo tožnikovo vložitev tožbe zoper toženca; (b) natančen opis predmeta spora; (c) posebno obliko naloga, ki se zahteva, in (d) vsa dokazna sredstva, ki so na voljo.
1.7 Vsebina sodbe
Sodba se izreče javno in ustno, običajno takoj po obravnavi, dokler sodišče še vedno zaseda in preden začne sodnik obravnavati naslednjo zadevo. Sodba se ne vroči strankama, če je v sodnem zapisniku potrjeno, da je bila izrečena v navzočnosti obeh strank ali oseb, ki ju zastopajo, ali njunih pooblaščenih odvetnikov.
1.8 Povračilo stroškov
Ni povračila stroškov.
1.9 Možnost pritožbe
Pritožba zoper sodbe v sporih majhne vrednosti ni mogoča.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.