Insolventnost/stečaj

Ciper
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Zoper koga je mogoče uvesti postopek v primeru insolventnosti?

Stečaj (ptóchevsi): sklep o začetku stečajnega postopka (diátagma ptóchevsis) se sprejme le zoper fizično osebo, ki je insolventna.

Prenehanje (ekkathárisi): sklep o prenehanju (diátagma ekkathárisis) se sprejme v zvezi s katero koli pravno osebo. Izvensodno ali sodno prostovoljno prenehanje (ekoúsia ekkathárisi) se prav tako nanaša na pravno osebo.

2 Kateri so pogoji za uvedbo postopka v primeru insolventnosti?

Stečaj: zakonodajne določbe o stečaju fizičnih oseb so navedene v zakonu o stečaju (perí Ptóchevsis Nómos, poglavje 5), ki je bil v zadnjih dveh letih precej spremenjen, da bi se upoštevale spreminjajoče se gospodarske in družbene razmere.

Predlog za stečaj lahko predloži upnik ali sam dolžnik, in sicer za dolgove nad 15 000 EUR, če je bilo storjeno dejanje, ki je razlog za razglasitev stečaja, in če je bil dolžnik osebno na Cipru ali je običajno prebival ali posloval na Cipru ali pa je bil član podjetja ali partnerstva, ki je poslovalo na Cipru.

Dolžnik stori dejanje, ki je razlog za razglasitev stečaja (práxi ptóchevsis), če na primer:

(a) se upniku izda pravnomočna sodba zoper dolžnika za kakršen koli znesek, dolžnik pa tega zneska ne plača;

(b) dolžnik predloži izjavo o nezmožnosti poplačila svojih dolgov;

(c) dolžnik predloži predlog za stečaj;

(d) se šteje, da osebni načrt za odplačilo dolgov dolžnika ni bil uspešen ali je bil razveljavljen v skladu z določbami zakona o insolventnosti fizičnih oseb (perí Aferengyótitas Fysikón Prosópon Nómos).

Prenehanje družb: družba lahko preneha poslovati, ker ne more poplačati svojih dolgov ali če je sprejela poseben sklep o prenehanju z likvidacijo svojega premoženja in poplačilom vseh ali nekaterih dolgov. Sklep o prenehanju se lahko sprejme, če družba ne more poplačati svojih dolgov. Zapadli znesek mora presegati 5 000 EUR. Predlog za prenehanje sodišču predloži upnik ali družbeniki.

Prostovoljno prenehanje:

obstajajo tri vrste prostovoljnega prenehanja:

  • prostovoljno prenehanje na predlog upnikov (ekoúsia ekkathárisi apó pistotés): to je izvensodno prenehanje, ki se izvede, če je družba insolventna in če se njen upravni odbor odloči za prenehanje. Prostovoljno prenehanje na predlog upnikov se začne s sklicem skupščine upnikov, da preuči poseben sklep o prostovoljnem prenehanju, ki ga je sprejela skupščina družbenikov družbe;
  • prostovoljno prenehanje na predlog družbenikov (ekoúsia ekkathárisi apó méli): to je prav tako izvensodno prenehanje, ki se začne s posebnim sklepom skupščine družbenikov, ko je družba solventna;
  • prostovoljno prenehanje pod nadzorom sodišča (ekoúsia ekkathárisi ypó tin epopteía tou Dikastiríou): če je družba sprejela sklep o prostovoljnem prenehanju, lahko sodišče odredi, da mora prenehanje potekati pod nadzorom sodišča.

3 Katero premoženje je sestavni del stečajne mase? Kako se obravnava premoženje, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

Stečaj: stečajna masa je sestavljena iz vsega premoženja, ki ob začetku stečajnega postopka pripada osebi v stečaju ali je bilo preneseno nanjo ali ki ga je oseba v stečaju pridobila ali je bilo preneseno nanjo pred odpisom dolgov, razen tistega premoženja, ki je nujno za preživetje osebe v stečaju in njenih družinskih članov.

Premoženje, pridobljeno po začetku stečajnega postopka in pred odpisom dolgov ali razveljavitvijo stečaja, je del stečajne mase.

Prenehanje: premoženje, vključeno v likvidacijski postopek, je premoženje, ki je bilo v lasti družbe pred sprejetjem sklepa o prenehanju ali pred datumom posebnega sklepa o prostovoljnem prenehanju.

4 Kakšna pooblastila imata dolžnik in stečajni upravitelj?

Stečaj: ko se sprejme sklep o začetku stečajnega postopka, uradno imenovani likvidator (epísimos paralíptis) postane upravitelj premoženja osebe v stečaju. Pozneje se lahko za upravitelja (diacheiristís) imenuje kateri koli stečajni upravitelj z veljavnim dovoljenjem (adeiodotiménos sýmvoulos aferengyótitas). Naloga upravitelja je, da proda premoženje osebe v stečaju in izkupiček razdeli upnikom. Ko uradno imenovani likvidator ali stečajni upravitelj prevzame naloge upravitelja, oseba v stečaju obdrži lastništvo nad vsem premoženjem, ki je nanjo preneseno, vendar pa bo s tem premoženjem od začetka stečajnega postopka upravljal le upravitelj.

Prenehanje: ko se sprejme sklep o prenehanju, uradno imenovani likvidator samodejno postane likvidacijski upravitelj (ekkatharistís), če upniki niso imenovali likvidacijskega upravitelja, razen če na njegovo mesto ni imenovan stečajni upravitelj z veljavnim dovoljenjem na podlagi vloge, ki jo je uradno imenovani likvidator predložil sodišču, ali na podlagi sklepa, sprejetega na sestankih upnikov in vlagateljev družbe. Naloga likvidacijskega upravitelja je, da proda premoženje družbe, ki je v postopku prenehanja, izkupiček pa razdeli upnikom in vlagateljem. Ko uradno imenovani likvidator ali stečajni upravitelj prevzame naloge upravitelja premoženja pravne osebe v postopku likvidacije, čeprav družba obdrži lastništvo nad vsem premoženjem, ki je nanjo preneseno, s premoženjem od datuma začetka postopka prenehanja upravlja ta upravitelj z namenom, da ga unovči.

Prostovoljno prenehanje: v primeru prostovoljnega prenehanja družba od začetka postopka prenehanja preneha poslovati, razen kolikor je potrebno za njeno ugodno prenehanje. Naloga likvidacijskega upravitelja je, da unovči premoženje likvidirane družbe, izkupiček pa razdeli upnikom in vlagateljem.

  • Prostovoljno prenehanje na predlog upnikov: upniki in družba na ločenih sestankih predlagajo stečajnega upravitelja, ki ga želijo imenovati za upravitelja družbe, vendar se v primeru nesoglasja med njimi za upravitelja imenuje stečajni upravitelj, ki so ga predlagali upniki.
  • Prostovoljno prenehanje na predlog članov: družba na podlagi sklepa generalne skupščine za upravitelja imenuje stečajnega upravitelja z veljavnim dovoljenjem, ki prevzame odgovornost za upravljanje poslovanja družbe in razdelitev njenega premoženja. Ob imenovanju upravitelja pooblastila direktorja prenehajo, razen če generalna skupščina družbe ali upravitelj odobri njihovo nadaljevanje.
  • Prostovoljno prenehanje pod nadzorom sodišča: ko sodišče izda sklep o prenehanju pod nadzorom sodišča, lahko z istim ali poznejšim sklepom imenuje dodatnega likvidacijskega upravitelja. Likvidacijski upravitelj, ki ga imenuje sodišče, ima enaka pooblastila, enake obveznosti in enak položaj kot likvidacijski upravitelj, imenovan s posebnim sklepom ali sklepom upnikov, kot je opisano zgoraj.

5 Pod katerimi pogoji je mogoče uveljavljati pobote?

Stečaj: zakonodaja določa, da se lahko pobot uveljavlja, če imata oseba v stečaju in katera koli druga oseba pred sprejetjem sklepa o začetku stečajnega postopka vzajemne terjatve, vzajemne dolgove ali druge vzajemne posle, razen če je bila druga oseba ob dajanju posojila seznanjena z dejanjem osebe v stečaju, ki je razlog za stečaj.

6 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na trenutne pogodbe, katerih stranka je dolžnik?

Stečaj: obstoječe zakonite pogodbe, katerih stranka je oseba v stečaju, ostanejo veljavne, oseba v stečaju pa ostane osebno odgovorna za izpolnjevanje njihovih določb.

Prenehanje: obstoječe zakonite pogodbe, katerih stranka je družba v stečaju, ostanejo veljavne. Enako velja za zakonite pogodbe, ki so jih sklenile družbe v postopku prostovoljnega prenehanja.

7 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na postopke, ki so jih sprožili posamezni upniki (razen za pravde v teku)?

Stečaj: če je proti osebi v stečaju po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka vložena tožba, je treba za nadaljevanje tožbe pridobiti dovoljenje sodišča.

Prenehanje: če je proti družbi v postopku likvidacije po izdaji sklepa o prenehanju vložena tožba, je treba za nadaljevanje tožbe pridobiti dovoljenje sodišča.

8 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na nadaljevanje pravd, ki tečejo v trenutku uvedbe postopka v primeru insolventnosti?

Stečaj: nerešene tožbe zoper osebo v stečaju se navadno nadaljujejo, ne da bi moralo sodišče dati dovoljenje za njihovo nadaljevanje.

Prenehanje: nerešene tožbe zoper družbo, ki je v postopku likvidacije, se lahko nadaljujejo le z dovoljenjem sodišča. Urejanje zadev v zvezi s takimi tožbami v celoti postane odgovornost uradno imenovanega likvidatorja ali upravitelja družbe.

9 Katere so glavne značilnosti udeležbe upnikov v postopku v primeru insolventnosti?

Stečaj: če želi biti upnik vključen v stečajni postopek, mora izpolniti obrazce za dokazovanje dolga (epalíthevsi chréous) in predložiti vsa dokazila. Uradno imenovani likvidator ali stečajni upravitelj, ki deluje kot upravitelj, se nato odloči, ali bo dokaze sprejel ali zavrnil. Pozneje se upnikom izplačajo poplačila, in sicer v prednostnem vrstnem redu, kot je določen v zakonu o stečaju. Upniki se lahko po vnosu svojih dokazov udeležujejo sestankov, ki jih skliče uradno imenovani likvidator ali stečajni upravitelj, ki upravlja likvidacijo družbe.

Prenehanje: če želi biti upnik vključen v postopek prenehanja, mora izpolniti obrazce za dokazovanje dolga in predložiti vsa dokazila. Pri prenehanju se uporabljajo enaki postopki kot pri stečaju, razen da se poplačila razdelijo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah (perí Etaireión Nómos, poglavje 113).

Enako velja za prostovoljno prenehanje in zlasti prostovoljno prenehanje na predlog upnikov, pri katerem upniki neposredno sodelujejo od samega začetka postopka, ko se skličejo, da bi predlagali upravitelja po svoji izbiri.

10 Na kakšen način lahko stečajni upravitelj uporablja premoženje iz stečajne mase oziroma razpolaga z njim?

Stečaj: upravitelj je pooblaščen, da nepremičnine proda na kakršen koli način, ki se mu zdi ustrezen in koristen za postopek. Pozneje se upnikom izplačajo poplačila, in sicer v prednostnem vrstnem redu, določenem v zakonu o stečaju. V primeru premoženja pod hipoteko je treba pridobiti sodno odredbo.

Prenehanje: upravitelj družbe, ki je v postopku likvidacije, lahko nepremičnine družbe proda na kakršen koli način, ki se mu zdi koristen za postopek. Nato se upnikom izplačajo poplačila, in sicer v prednostnem vrstnem redu, določenem v zakonu o gospodarskih družbah. V primeru premoženja pod hipoteko je treba pridobiti sodno odredbo. Enaka pravila se uporabljajo tudi za prostovoljno prenehanje.

11 Katere terjatve je treba prijaviti zoper dolžnikovo stečajno maso in kako se obravnavajo terjatve, nastale po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

Stečaj: ko se sprejme sklep o začetku stečajnega postopka, lahko upniki predložijo dokaze o dolgovih, ki so nastali do datuma sklepa o začetku stečajnega postopka ali sklepa o prenehanju ter se nanašajo na zahtevke v fiksnem znesku. Terjatve, ki nastanejo po sprejetju sklepa o začetku stečajnega postopka, ne spadajo v okvir stečajnega postopka, zato morajo upniki sami ukrepati proti osebi v stečaju.

Prenehanje: po sprejetju sklepa o prenehanju ali posebnega sklepa o prostovoljnem prenehanju lahko upniki predložijo dokaze o dolgovih, ki so nastali do datuma sklepa o prenehanju ali posebnega sklepa ter se nanašajo na zahtevke v fiksnem znesku. Terjatve, ki nastanejo po sprejetju sklepa o prenehanju ali posebnega sklepa, ne spadajo v okvir postopka prenehanja, zato morajo upniki sami ukrepati proti predstavnikom družbe, ki je v postopku likvidacije.

12 Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?

Stečaj: po sprejetju sklepa o začetku stečajnega postopka mora vsak upnik v 35 dneh od datuma objave sklepa uradno imenovanemu likvidatorju ali upravitelju predložiti pisne dokaze o dolgu. Dokazi morajo vključevati podrobnosti o dolgu, imena vseh garantov in informacije o tem, ali ima upnik zavarovanje. Uradno imenovani likvidator ali upravitelj mora za namene poplačila v desetih dneh pisno sprejeti ali zavrniti dokaze. Upnik ali garant, ki ni zadovoljen z odločitvijo uradno imenovanega likvidatorja ali upravitelja, jo lahko v 21 dneh izpodbija na sodišču.

Prenehanje: po sprejetju sklepa o prenehanju mora vsak upnik v 35 dneh od datuma objave sklepa uradno imenovanemu likvidatorju ali likvidacijskemu upravitelju predložiti pisne dokaze o dolgu. Dokazi morajo vključevati podrobnosti o dolgu, imena vseh garantov in informacije o tem, ali ima upnik zavarovanje. Uradno imenovani likvidator ali likvidacijski upravitelj mora za namene poplačila v desetih dneh pisno sprejeti ali zavrniti dokaze. Upnik ali garant, ki ni zadovoljen z odločitvijo uradno imenovanega likvidatorja ali likvidacijskega upravitelja, jo lahko v 21 dneh izpodbija na sodišču. Enaka pravila se uporabljajo tudi za prostovoljno prenehanje.

13 Katera so pravila o razdelitvi iztržkov? Kako se razvrščajo terjatve in pravice upnikov?

Stečaj: pri razdelitvi stečajne mase se dolgovi v vsaki kategoriji razvrstijo enakovredno in sorazmerno (pravilo „pari passu“), razen če premoženje zadostuje za popolno poplačilo vseh. Terjatve se razvrstijo, kot sledi:

  • dejanski izdatki in nagrade za upravitelja;
  • pristojbine, ki jih je treba plačati uradno imenovanemu likvidatorju;
  • stroški upnika, ki je vložil predlog;
  • prednostni dolgovi;
  • nezavarovani dolgovi.

Prenehanje: pri razdelitvi likvidacijske mase se dolgovi v vsaki kategoriji razvrstijo enakovredno in sorazmerno (pravilo „pari passu“), razen če premoženje zadostuje za popolno poplačilo vseh. Terjatve se razvrstijo, kot sledi:

  • dejanski izdatki in nagrade za likvidacijskega upravitelja;
  • pristojbine, ki jih je treba plačati uradno imenovanemu likvidatorju ali likvidacijskemu upravitelju;
  • stroški upnika, ki je vložil predlog;
  • prednostni dolgovi;
  • spremenljivo zavarovanje;
  • nezavarovani upniki.

14 Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti (zlasti s poravnavo)?

Stečaj: oseba v stečaju lahko uradno imenovanemu likvidatorju ali upravitelju predloži pisni predlog za poravnavo z upniki (symvivasmós). Skliče se sestanek upnikov, na katerem mora program odobriti večina vseh upnikov in število upnikov, ki ustreza trem četrtinam vrednosti terjatev vseh upnikov, ki so dokazali svoje terjatve. Če upniki sprejmejo predlog, oseba v stečaju ali uradno imenovani likvidator ali upravitelj predlaga sodišču, naj ga odobri. Odobritev sodišča zavezuje vse upnike, ki so dokazali svoje terjatve. Ko so pogoji sporazuma o poravnavi izpolnjeni, se šteje, da so dokazani dolgovi v celoti poravnani.

Stečajni postopek se v celoti konča, ko se sklep o začetku stečajnega postopka razveljavi.

Prenehanje: postopek prenehanja se konča, ko družba dokončno preneha poslovati ali ko se sklep o prenehanju razveljavi.

Postopek prostovoljnega prenehanja se konča in likvidirana družba dokončno preneha poslovati tri mesece po predložitvi zaključnega računa družbe, ki se pripravi po zaključku morebitne likvidacije in razdelitve premoženja družbe, uradno imenovanemu likvidatorju.

Kdor ima pravni interes, da družba, ki je po prostovoljnem prenehanju ali na podlagi sodne odločbe prenehala, ponovno začne poslovati, lahko družbo ponovno ustanovi v dveh letih po prenehanju, tako da sodišču predloži vlogo za to.

15 Katere so pravice upnikov po končanju postopka v primeru insolventnosti?

Stečaj: če se sklep o začetku stečajnega postopka razveljavi in so upniki dali soglasje, ne da bi bili v celoti poplačani, imajo pravico, da po razveljavitvi sklepa izterjajo dolgovane zneske.

Prenehanje: če se sklep o prenehanju razveljavi in so upniki dali soglasje, ne da bi bili v celoti poplačani, imajo pravico, da po razveljavitvi sklepa izterjajo dolgovane zneske.

Kdor ima pravni interes, da družba, ki je po prostovoljnem prenehanju ali na podlagi sodne odločbe prenehala, ponovno začne poslovati, lahko družbo ponovno ustanovi v dveh letih po prenehanju, tako da sodišču predloži vlogo za to.

16 Kdo mora nositi stroške in izdatke, nastale med postopkom v primeru insolventnosti?

Stečaj: stroške izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka krije upnik, ki vloži predlog za izdajo sklepa. Stroški, ki se plačajo uradno imenovanemu likvidatorju, znašajo 500 EUR. Stroški, ki nastanejo v stečajnem postopku, se krijejo s sredstvi iz stečajne mase.

Prenehanje: stroške izdaje sklepa o prenehanju krije upnik, ki vloži predlog za izdajo sklepa. Stroški, ki se plačajo uradno imenovanemu likvidatorju, znašajo 500 EUR. Stroški, ki nastanejo v postopku prenehanja, likvidacije in razdelitve premoženja družbe, se plačajo iz stečajne mase.

Stroški predložitve in evidentiranja dokumentov v zvezi s postopkom prostovoljnega prenehanja pri uradno imenovanemu likvidatorju skupaj znašajo približno 440 EUR. Stroški, ki nastanejo v postopku prenehanja, likvidacije in razdelitve premoženja družbe, se plačajo iz stečajne mase.

17 Katera so pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov?

Stečaj: nekatere določbe, ki se uporabljajo za stečajni postopek, upravitelju omogočajo, da pri sodišču vloži vlogo za izterjavo premoženja v korist upnikov. Glavne določbe so:

Α. nepošten prenos (dólia metavívasi):

če ima upravitelj ali likvidacijski upravitelj dokaze, da je bilo premoženje družbe ali fizične osebe preneseno brez plačila ali po ceni, bistveno nižji od njegove dejanske vrednosti, lahko zaprosi sodišče za izdajo sklepa o razveljavitvi nepoštenega prenosa ali dejanja.

Ta določba se uporablja, če je bilo premoženje preneseno: (a) v treh letih pred datumom začetka stečajnega postopka, razen če je bilo preneseno v dobri veri in za denarno nadomestilo, ali (b) v desetih letih pred datumom začetka stečajnega postopka, če zadevna fizična oseba ob prenosu ni mogla plačati vseh svojih dolgov, ne da bi uporabila preneseno premoženje. V primeru družbe v postopku likvidacije se dejanje šteje za nepošteno, če je bilo storjeno v šestih mesecih pred začetkom postopka prenehanja, tj. v šestih mesecih pred datumom predložitve predloga za prenehanje;

B. nepošteno dajanje prednosti (dólia protímisi):

če ima upravitelj ali likvidacijski upravitelj dokaze, da je bila upniku dana prednost, lahko sodišče zaprosi za izdajo sklepa o razveljavitvi navedene obravnave.

Prenehanje: nekatere določbe, ki se uporabljajo za postopek prenehanja, likvidacijskemu upravitelju omogočajo, da pri sodišču vloži vlogo za izterjavo premoženja v korist upnikov. Glavne določbe so:

Α. goljufivi prenos:

če ima upravitelj ali likvidacijski upravitelj dokaze, da je bilo premoženje družbe ali fizične osebe preneseno brez plačila ali po ceni, bistveno nižji od njegove dejanske vrednosti, lahko zaprosi sodišče za izdajo sklepa o razveljavitvi nepoštenega prenosa ali dejanja.

Ta določba se uporablja, če je bilo premoženje preneseno: (a) v treh letih pred datumom začetka stečajnega postopka, razen če je bilo preneseno v dobri veri in za denarno nadomestilo, ali (b) v desetih letih pred datumom začetka stečajnega postopka, če zadevna fizična oseba ob prenosu ni mogla plačati vseh svojih dolgov, ne da bi uporabila preneseno premoženje. V primeru družbe v postopku likvidacije se dejanje šteje za nepošteno, če je bilo storjeno v šestih mesecih pred začetkom postopka prenehanja, tj. v šestih mesecih pred datumom predložitve predloga za prenehanje;

B. nepošteno dajanje prednosti:

če ima upravitelj ali likvidacijski upravitelj dokaze, da je bila upniku dana prednost, lahko zaprosi sodišče za izdajo sklepa o razveljavitvi navedene obravnave.

Zadnja posodobitev: 07/12/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.