- 1 Zoper koga je mogoče uvesti postopek v primeru insolventnosti?
- 2 Kateri so pogoji za uvedbo postopka v primeru insolventnosti?
- 3 Katero premoženje je sestavni del stečajne mase? Kako se obravnava premoženje, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?
- 4 Kakšna pooblastila imata dolžnik in stečajni upravitelj?
- 5 Pod katerimi pogoji je mogoče uveljavljati pobote?
- 6 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na trenutne pogodbe, katerih stranka je dolžnik?
- 7 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na postopke, ki so jih sprožili posamezni upniki (razen za pravde v teku)?
- 8 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na nadaljevanje pravd, ki tečejo v trenutku uvedbe postopka v primeru insolventnosti?
- 9 Katere so glavne značilnosti udeležbe upnikov v postopku v primeru insolventnosti?
- 10 Na kakšen način lahko stečajni upravitelj uporablja premoženje iz stečajne mase oziroma razpolaga z njim?
- 11 Katere terjatve je treba prijaviti zoper dolžnikovo stečajno maso in kako se obravnavajo terjatve, nastale po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?
- 12 Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?
- 13 Katera so pravila o razdelitvi iztržkov? Kako se razvrščajo terjatve in pravice upnikov?
- 14 Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti (zlasti s poravnavo)?
- 15 Katere so pravice upnikov po končanju postopka v primeru insolventnosti?
- 16 Kdo mora nositi stroške in izdatke, nastale med postopkom v primeru insolventnosti?
- 17 Katera so pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov?
1 Zoper koga je mogoče uvesti postopek v primeru insolventnosti?
Postopki, določeni v zakonu št. 85/2014 o postopku preprečevanja insolventnosti in postopku v primeru insolventnosti (Legea nr. 85/2014 privind procedurile de prevenire a insolvenţei şi de insolvenţă), se uporabljajo za podjetnike (profesionişti), kot so opredeljeni v členu 3(2) civilnega zakonika, razen za tiste, ki opravljajo svobodni poklic, in tiste, katerih insolventnost urejajo posebna pravila (člen 3 zakona št. 85/2014 o postopku preprečevanja insolventnosti in postopku v primeru insolventnosti).
2 Kateri so pogoji za uvedbo postopka v primeru insolventnosti?
Če se postopek začne na zahtevo dolžnika, mora obstajati stanje insolventnosti, v katerem razpoložljiva finančna sredstva ne zadostujejo za poplačilo dolgov, ki so določeni, likvidni in zapadli ter lahko znašajo manj kot 40 000 RON; če se postopek začne na zahtevo upnika, mora obstajati stanje insolventnosti, v katerem razpoložljiva sredstva ne zadostujejo za poplačilo terjatve, ki je določena, likvidna in zapadla ter mora znašati več kot 40 000 RON (neplačilo dolga po poteku 60 dni od datuma zapadlosti).
Postopek v primeru insolventnosti se uporablja tudi za samostojne uprave (člen 3(2) zakona št. 85/2014).
Postopek v primeru insolventnosti se ne uporablja za izobraževalne ustanove na preduniverzitetni in univerzitetni ravni ter organe, navedene v členu 7 vladne odredbe št. 57/2002 o znanstvenih raziskavah in tehnološkem razvoju, odobrene s spremembami zakona št. 324/2003, kakor je bil spremenjen in dopolnjen (člen 2(3) zakona št. 85/2014).
3 Katero premoženje je sestavni del stečajne mase? Kako se obravnava premoženje, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?
Dolžnikovo premoženje je sestavljeno iz vseh sredstev in lastninskih pravic, vključno s tistimi, ki se pridobijo v postopku v primeru insolventnosti in so lahko v skladu z zakonikom o civilnem postopku predmet prisilne izterjave (executare silită) (člen 5(5) zakona št. 85/2014).
4 Kakšna pooblastila imata dolžnik in stečajni upravitelj?
Po začetku postopka v primeru insolventnosti se imenujeta posebni upravitelj (administrator special) in stečajni upravitelj (practician în insolvență); odvisno od vrste postopka je stečajni upravitelj bodisi upravitelj, ki ga imenuje sodišče (administrator judiciar), v reorganizaciji pod nadzorom sodišča, bodisi likvidacijski upravitelj, ki ga imenuje sodišče (lichidator judiciar), v postopku prenehanja (faliment).
Posebno upravljanje
Posebni upravitelj (administrator special) je fizična ali pravna oseba, ki jo imenuje skupščina delničarjev, partnerjev ali članov dolžnika, pooblaščena za zastopanje njihovih interesov v postopku, če pa se dolžniku dovoli, da ureja svoje zadeve, je pooblaščena tudi za izvajanje potrebnih upravnih dejanj v imenu dolžnika in za njegov račun (člen 5(4) zakona št. 85/2014).
Posebni upravitelj ima naslednje naloge:
(a) kot dolžnikov predstavnik sodeluje pri obravnavi ukrepov, navedenih v členih 117–122, ali ukrepov, ki so posledica neskladnosti s členom 84;
(b) vloži ugovore po postopku, ki ga ureja zakon;
(c) predlaga načrt reorganizacije;
(d) po potrditvi načrta in če dolžniku ni bila odvzeta pravica do urejanja zadev, ureja dolžnikove zadeve pod nadzorom upravitelja, ki ga je ‑imenovalo sodišče;
(e) po začetku postopka prenehanja sodeluje pri pripravi popisa in podpiše evidenco, prejme končno poročilo in računovodske izkaze ter se udeležuje sestankov, ki se skličejo za rešitev ugovorov in odobritev poročila;
(f) prejme obvestilo o zaključku postopka.
Če se dolžniku odvzame pravica do urejanja zadev, ga zastopa upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga imenuje sodišče in ki vodi tudi dolžnikovo poslovanje; v tem primeru je naloga posebnega upravitelja omejena na zastopanje interesov delničarjev, partnerjev ali članov (člen 56 zakona št. 85/2014).
Upravitelj, ki ga imenuje sodišče (administrator judiciar)
Upravitelj, ki ga imenuje sodišče, je lahko fizična ali pravna oseba (vključno s predstavnikom pravne osebe) in mora biti po zakonu stečajni upravitelj. Glavne naloge upravitelja, ki ga imenuje sodišče, so naslednje:
(a) pregleduje ekonomski položaj dolžnika in predložene dokumente, pripravi poročilo in v njem predlaga začetek poenostavljenega postopka ali nadaljevanje obdobja spremljanja v okviru rednega postopka, navedeno poročilo pa predloži pooblaščenemu sodniku (judecător-sindic) v odobritev, in sicer v roku, ki ga določi sodnik in ne sme biti daljši od 20 dni od imenovanja upravitelja;
(b) pregleduje dolžnikovo poslovanje in pripravi temeljito poročilo, v katerem navede vzroke in okoliščine, ki so povzročili stanje insolventnosti, ter morebitne predhodne dokaze ali znake v zvezi z osebami, ki so morda odgovorne za to stanje, in prisotnostjo razlogov za njihovo odgovornost, preuči dejansko možnost za reorganizacijo dolžnikovega poslovanja ali pojasni razloge, zakaj reorganizacija ne bi bila mogoča, poročilo pa vnese v sodni spis v roku, ki ga določi pooblaščeni sodnik in ne sme biti daljši od 40 dni od imenovanja upravitelja;
(c) če dolžnik ni izpolnil obveznosti, da v zakonsko določenih rokih predloži računovodske evidence, jih pripravi upravitelj, če pa jih je dolžnik predložil, jih preveri, popravi in dopolni;
(d) glede na vsebino poročila iz točke (a) pripravi načrt za reorganizacijo poslovanja dolžnika;
(e) nadzoruje dolžnikovo upravljanje premoženja;
(f) v celoti ali delno vodi dolžnikovo poslovanje, v zadnjem primeru pa upošteva izrecne specifikacije pooblaščenega sodnika glede nalog upravitelja in pogojev za izvajanje plačil iz dolžnikovega premoženja;
(g) skliče sestanke upnikov ali delničarjev, partnerjev ali članov dolžnika, ki je pravna oseba, jim predseduje in zagotavlja tajniške storitve;
(h) vloži tožbe za razveljavitev goljufivih dejanj ali transakcij dolžnika, ki se izvedejo v škodo pravic upnikov, ter nekaterih prenosov sredstev, poslovnih transakcij, ki jih je izvedel dolžnik, in jamstev, ki jih je prevzel dolžnik, če bi lahko ti prenosi, transakcije in jamstva škodili pravicam upnikov;
(i) če ugotovi, da dolžnik nima premoženja ali da je njegovo premoženje nezadostno za pokritje pravnih stroškov, o tem takoj obvesti pooblaščenega sodnika;
(j) prekine nekatere pogodbe, ki jih je sklenil dolžnik;
(k) preveri terjatve in po potrebi vloži ugovore zoper njih, obvesti upnike, če njihove terjatve niso bile sprejete ali so bile sprejete le delno, ter pripravi sezname terjatev;
(l) izterja terjatve, si prizadeva za izterjavo terjatev v zvezi s premoženjem dolžnika ali denarnimi zneski, ki jih je dolžnik prenesel pred začetkom postopka, ter vloži in vodi tožbe za izterjavo terjatev dolžnika, v ta namen pa lahko najame odvetnike;
(m) sklepa kompromise, odpiše dolgove, razreši garante in opusti zavarovanje s premoženjem, pri čemer je potrebna potrditev pooblaščenega sodnika;
(n) pooblaščenega sodnika obvesti o vseh vprašanjih, ki zahtevajo njegovo odločitev;
(o) pripravi popis dolžnikovega premoženja;
(p) naroči vrednotenje dolžnikovega premoženja, ki ga je treba zaključiti do roka, določenega za predložitev končnega seznama terjatev;
(q) v dveh dneh po vnosu poročila o vrednotenju v sodni spis pošlje obvestilo v zvezi s tem vnosom za objavo v biltenu postopkov v primeru insolventnosti (BPI).
Pooblaščeni sodnik lahko z odločbo (încheiere) upravitelju, ki ga je imenovalo sodišče, poleg nalog, navedenih v odstavku 1, naloži katere koli druge naloge, razen tistih, ki so po zakonu v izključni pristojnosti sodnika.
Upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, predloži mesečno poročilo, v katerem opiše, kako je opravljal svoje naloge, vključno s tistimi, ki se nanašajo na spremljanje dejanj, opravljenih na podlagi predhodne odobritve, utemelji izdatke, nastale pri upravljanju postopka, in morebitne druge stroške, plačane iz dolžnikovega premoženja, ter opiše napredek pri pripravi popisa, če je ustrezno. Poročilo vključuje informacije o izpolnjevanju davčnih obveznosti, pridobitvi ali obnovitvi odobritve za opravljanje dejavnosti, dokumentih, ki so jih pripravili nadzorni organi, ter nagradi upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče, v katerem je določen način izračuna te nagrade (člen 59(1) zakona št. 85/2014).
Upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, lahko za opravljanje svojih nalog uporablja storitve strokovnjakov, kot so odvetniki, računovodje, cenilci ali drugi strokovnjaki. V skladu s prvim odstavkom ne sme biti imenovana oseba, ki jo zavezuje pogodba, iz katere bi lahko izhajalo navzkrižje interesov; v tem primeru se morajo te same izločiti ali pa se lahko njihovemu imenovanju ugovarja pod pogoji, določenimi v členih 43 in 44 ponovno objavljenega zakona št. 134/2010 o zakoniku o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen in dopolnjen (člen 61(2)). Upravitelj, ki ga je imenovalo‑ sodišče, in kateri koli upnik lahko vložita ugovore zoper poročila o vrednotenju, pripravljena v zadevi.
Likvidacijski upravitelj, ki ga imenuje sodišče (lichidator judiciar)
Če pooblaščeni sodnik izda sklep o prenehanju, za njegovo izvršitev imenuje likvidacijskega upravitelja. Naloge upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče, prenehajo na dan, na katerega pooblaščeni sodnik določi naloge likvidacijskega upravitelja. Glavne naloge likvidacijskega upravitelja, ki ga imenuje sodišče, so naslednje:
(a) pregleduje poslovanje dolžnika, v zvezi s katerim je bil začet poenostavljeni postopek, glede na dejansko stanje ter pripravi temeljito poročilo o vzrokih in okoliščinah, ki so povzročili insolventnost, pri čemer navede osebe, ki bi lahko bile odgovorne za stanje insolventnosti, in prisotnost razlogov za njihovo odgovornost;
(b) vodi poslovanje dolžnika;
(c) vloži tožbe za razveljavitev goljufivih dejanj in transakcij dolžnika, ki se izvedejo v škodo pravic upnikov, ter nekaterih prenosov sredstev, poslovnih transakcij dolžnika in razlogov za dajanje prednosti, ki jih je določil dolžnik, če bi lahko ti prenosi, transakcije in razlogi škodili pravicam upnikov;
(d) uporablja pečate, pripravi popis premoženja in sprejme ustrezne ukrepe za njegovo ohranitev;
(e) prekine nekatere pogodbe, ki jih je sklenil dolžnik;
(f) preveri terjatve in po potrebi vloži ugovore zoper njih, obvesti upnike, če njihove terjatve niso bile sprejete ali so bile sprejete le delno, ter pripravi sezname terjatev;
(g) si prizadeva za izterjavo terjatev v zvezi s premoženjem dolžnika, ki je rezultat prenosa sredstev ali denarnih zneskov s strani dolžnika pred začetkom postopka, izterja terjatve ter vloži in vodi tožbe za izterjavo terjatev dolžnika, v ta namen pa lahko uporabi storitve odvetnikov;
(h) prejema plačila v imenu dolžnika in jih vključi v njegovo premoženje;
(i) proda premoženje dolžnika v skladu s to zakonodajo;
(j) sklepa kompromise, odpiše dolgove, razreši garante in opusti zavarovanje s premoženjem, pri čemer je potrebna potrditev pooblaščenega sodnika;
(k) pooblaščenega sodnika obvesti o vseh vprašanjih, ki zahtevajo njegovo odločitev; (l) opravlja morebitne druge naloge, naložene z odločbo pooblaščenega sodnika.
Dolžnik v postopku za poravnavo z upniki (concordat preventiv) sodeluje prek svojih pravnih ali dogovorjenih zastopnikov.
Upravitelj poravnave z upniki (administrator concordatar) ima naslednje naloge:
(a) pripravi seznam upnikov, vključno z upniki, katerih terjatve so bile izpodbijane ali so predmet nerešenega sodnega postopka, in seznam upnikov, ki so podpisali poravnavo; če ima upnik terjatev do dolžnikov, ki so v skladu s postopkom za poravnavo z upniki solidarno odgovorni, bo ta upnik vključen na seznam upnikov z nominalno vrednostjo terjatve, dokler ta ne bo v celoti poravnana;
(b) skupaj z dolžnikom pripravi predlagano poravnavo in njene sestavne dele ali osnutek poravnave in sanacijski načrt;
(c) ukrepa za sporazumno rešitev morebitnega spora med dolžnikom in upniki ali med upniki;
(d) pri pooblaščenem sodniku vloži vlogo za odobritev poravnave;
(e) nadzoruje izpolnjevanje obveznosti, ki jih je v poravnavi prevzel dolžnik;
(f) če dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti ali jih ne izpolnjuje ustrezno, o tem takoj obvesti skupščino upnikov, ki sodelujejo v poravnavi;
(g) pripravi mesečna ali četrtletna poročila o delu upravitelja poravnave in poslovanju dolžnika ter jih pošlje skupščini upnikov, ki sodelujejo v poravnavi; poročilo upravitelja poravnave bi moralo vsebovati tudi njegovo mnenje o prisotnosti ali odsotnosti razlogov za predčasno prekinitev poravnave;
(h) skliče skupščino upnikov, ki sodelujejo v poravnavi;
(i) pri sodišču vloži vlogo za zaključek postopka za poravnavo z upniki;
(j) opravlja vse druge naloge iz tega poglavja, ki so določene v poravnavi z upniki ali ki jih je naložil pooblaščeni sodnik (člen 19 zakona št. 85/2014).
5 Pod katerimi pogoji je mogoče uveljavljati pobote?
Začetek postopka v primeru insolventnosti ne vpliva na pravico upnika, da uveljavlja pobotanje svoje terjatve s terjatvijo dolžnika do tega upnika, če so na dan začetka postopka izpolnjene zakonsko določene zahteve za pravni pobot. Pobot lahko evidentira tudi upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče. Pobot velja tudi za vzajemne terjatve, ki nastanejo po začetku postopka v primeru insolventnosti.
6 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na trenutne pogodbe, katerih stranka je dolžnik?
Obstoječe pogodbe po začetku postopka še naprej veljajo. Vse klavzule v pogodbi, ki predvidevajo prekinitev, odvzem ugodnosti naravnega izteka pogodbe ali možnost predčasnega plačila zaradi začetka postopka v primeru insolventnosti, so nične in neveljavne. Pravilo, da obstoječe pogodbe še naprej veljajo ter da so klavzule o prekinitvi ali predčasni izpolnitvi obveznosti nične in neveljavne, ne velja za kvalificirane finančne pogodbe ali dvostranske transakcije za pobot na podlagi kvalificirane finančne pogodbe ali dvostranske pogodbe o pobotu.
Upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, lahko za povečanje vrednosti dolžnikovega premoženja v okviru trimesečnega zastaralnega roka, ki začne teči ob začetku postopka, prekine vse pogodbe, najemne pogodbe, ki se še niso iztekle, in druge dolgoročne pogodbe, če jih zadevne stranke niso v celoti ali večinoma izpolnile. Kadar se pogodba tako prekine, lahko druga stranka vloži zahtevek za odškodnino zoper dolžnika.
Če pogodbenik v prvih treh mesecih po začetku postopka vloži zahtevek, da upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, prekine pogodbo, mora upravitelj ali likvidacijski upravitelj odgovoriti v 30 dneh od prejema, če pa tega ne stori, se šteje, da je bila pogodba prekinjena, zato upravitelj ali likvidacijski upravitelj ne bo več mogel zahtevati izpolnitve.
Zakon ureja tudi status nekaterih posebnih pogodb, kot so pogodbe o komunalnih storitvah, najemne pogodbe ali okvirne pogodbe o pobotu.
7 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na postopke, ki so jih sprožili posamezni upniki (razen za pravde v teku)?
Od datuma sporočila glede odločbe o odobritvi poravnave z upniki se posamezne tožbe, ki jih upniki podpisniki vložijo zoper dolžnike, in zastaralni roki za pravico upnikov, da zahtevajo izvršbo terjatev do dolžnika, samodejno začasno prekinejo.
Obresti, kazni in vsi drugi stroški, ki nastanejo v zvezi z upniki podpisniki, se ne odložijo, razen če upniki predložijo pisno soglasje o tem, ki se navede v osnutku poravnave z upniki.
Pooblaščeni sodnik v odločbi, s katero odobri poravnavo z upniki, začasno prekine vse postopke prisilne izterjave.
Pooblaščeni sodnik lahko na zahtevo upravitelja poravnave datum zapadlosti terjatev upnikov, ki niso podpisniki poravnave, odloži za največ 18 mesecev, če je dolžnik tem upnikom zagotovil jamstva. V tem obdobju odloga ne nastanejo nobene obresti, kazni ali drugi stroški v zvezi z zadevno terjatvijo. Pravilo glede odloga datuma zapadlosti terjatve ne velja za kvalificirane finančne pogodbe ali dvostranske transakcije za pobot na podlagi kvalificirane finančne pogodbe ali dvostranske pogodbe o pobotu.
Poravnava z upniki velja tudi za upnike javnega proračuna (creditori bugetari) v skladu s pravnimi določbami o državni pomoči v domači in evropski zakonodaji.
Med odobreno poravnavo z upniki ni mogoče začeti postopka v primeru insolventnosti proti dolžniku.
Vsak upnik, ki med postopkom pridobi izvršilni naslov zoper dolžnika, lahko zaprosi za vključitev v poravnavo ali svojo terjatev izterja na kakršen koli drug način, določen z zakonom.
Po začetku postopka v primeru insolventnosti se samodejno začasno prekinejo vsi sodni in izvensodni postopki ter vsi ukrepi za prisilno izterjavo terjatev do premoženja dolžnika. Upniki lahko svoje pravice uveljavljajo le v okviru postopka v primeru insolventnosti, tako da vložijo vlogo za priznanje svojih terjatev. Z začetkom postopka se začasno prekinejo vsi zastaralni roki za vložitev tožb.
8 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na nadaljevanje pravd, ki tečejo v trenutku uvedbe postopka v primeru insolventnosti?
Po začetku postopka v primeru insolventnosti se samodejno začasno prekinejo vsi sodni in izvensodni postopki ter vsi ukrepi za prisilno izterjavo terjatev do premoženja dolžnika.
Začasna prekinitev ne velja za naslednje:
(a) pritožbe, ki jih dolžnik vloži zoper tožbe, ki jih upnik ali upniki začnejo pred začetkom postopka, in civilne tožbe, povezane s kazenskim pregonom (acţiunile civile din procesele penale) zoper dolžnika;
(b) sodne postopke na podlagi tožbe, vložene zoper sodolžnike in/ali garante, ki so tretje osebe;
(c) izvensodne postopke, ki potekajo pred športnimi komisijami v športnih zvezah, ki delujejo na podlagi zakona št. 69/2000 o telesni vzgoji in športu (Legea educaţiei fizice şi sportului nr. 69/2000), kot je bil pozneje spremenjen in dopolnjen, v zvezi z enostranskim odstopom igralcev od posameznih pogodb o zaposlitvi ali civilnih pogodb in kaznimi na področju športa, ki se uporabljajo v takih primerih, ter kakršne koli druge spore v zvezi s pravico igralcev do udeležbe na tekmovanjih.
(d) sodne postopke za odločitev o obstoju in/ali znesku terjatev do dolžnika, nastalih po datumu začetka postopka. Za take terjatve se lahko v obdobju opazovanja in reorganizacije pripravi zahtevek za plačilo in pošlje z vročilnico. Upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, ta zahtevek analizira v 15 dneh od prejema v skladu z določbami člena 106(1), ki se ustrezno uporablja, ne da bi bile te terjatve vključene v seznam terjatev.
Zoper ukrep upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče, je mogoče vložiti pritožbo.
Omeniti je treba, da ta začasna prekinitev tožb velja samo za tožbe, ki vključujejo terjatve do premoženja dolžnika, in ne za tožbe v zvezi z nepremoženjskimi pravicami in obveznostmi, ki se nadaljujejo na sodišču, pri katerem je bila vložena vloga.
9 Katere so glavne značilnosti udeležbe upnikov v postopku v primeru insolventnosti?
Skliče se sestanek z vsemi upniki insolventnega dolžnika.
Skupščino upnikov (adunarea creditorilor) skliče in ji predseduje upravnik ali likvidacijski upravitelj, ki ga imenuje‑ sodišče. Upravitelj ali likvidacijski upravitelj znane upnike skliče v primerih, izrecno določenih z zakonom, kadar je to potrebno.
Upniki so sklicani z obvestilom, ki se vsaj pet dni pred skupščino objavi v biltenu postopkov v primeru insolventnosti in mora vsebovati dnevni red skupščine. Upnike lahko na skupščini zastopajo zastopniki, ki imajo posebno in verodostojno pooblastilo, če pa je upnik državni proračun ali druga pravna oseba, morajo imeti zastopniki akt o prenosu pooblastila, ki ga je podpisal vodja enote. Upniki imajo tudi možnost glasovanja po pošti, če to ni izrecno prepovedano z zakonom.
Razen kjer zakon zahteva posebno večino, lahko skupščina upnikov veljavno odloča, če so na njej prisotni imetniki terjatev, ki predstavljajo vsaj 30 % skupne vrednosti terjatev, s pravico do glasovanja v zvezi s premoženjem dolžnika, sklepi skupščine pa se sprejmejo na podlagi izrecnih pozitivnih glasov večine prisotnih imetnikov terjatev s pravico do glasovanja glede na vrednost posamezne terjatve. Glas, za katerega veljajo pogoji, se šteje za negativnega. Za upnike, ki veljavne glasove oddajo po pošti, se prav tako šteje, da so prisotni.
Po sklicu prve skupščine lahko pooblaščeni sodnik in nato upniki imenujejo odbor, ki ga glede na število upnikov sestavljajo trije ali pet upnikov, izbranih izmed tistih, ki imajo pravico do glasovanja, prednostne terjatve, proračunske terjatve in nezavarovane terjatve, pri čemer se upošteva vrstni red glede na vrednost. Upniški odbor (comitetul creditorilor) ima naslednje pristojnosti in naloge:
(a) pregleduje dolžnikov položaj in izdaja priporočila za skupščino upnikov v zvezi z nadaljevanjem dolžnikovega poslovanja in predlaganimi načrti reorganizacije;
(b) z upraviteljem ali likvidacijskim upraviteljem, za katerega upniki želijo, da ga imenuje sodišče, se pogaja o pogojih za imenovanje;
(c) seznani se s poročili, ki jih pripravi upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, ter jih preuči in po potrebi vloži ugovor zoper njih;
(d) pripravi poročila, ki se predstavijo na skupščini upnikov, v zvezi z ukrepi, ki jih je sprejel upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, in učinki teh ukrepov ter predlaga druge ukrepe, ki jih utemelji;
(e) zahteva, da se dolžniku odvzame pravica do vodenja poslov;
(f) vloži tožbe pred sodiščem za razveljavitev nekaterih goljufivih dejanj ali poslov dolžnika, ki škodujejo upnikom, če takih tožb ni vložil upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče.
10 Na kakšen način lahko stečajni upravitelj uporablja premoženje iz stečajne mase oziroma razpolaga z njim?
Odvisno od dolžnikovega posebnega položaja in od tega, ali je bila dolžniku odvzeta pravica do vodenja poslov, ima stečajni upravitelj naslednje naloge.
Upravitelj, ki ga imenuje sodišče, nadzoruje dolžnikovo upravljanje premoženja. V celoti ali delno vodi dolžnikovo poslovanje. V slednjem primeru upošteva izrecne specifikacije pooblaščenega sodnika glede nalog upravitelja in pogojev za izvajanje plačil iz dolžnikovega premoženja.
Izterja terjatve, sklepa kompromise, pripravi popis in proda premoženje v lasti dolžnika.
Dolžnik lahko svoje premoženje uporablja le, če je obdržal pravico do urejanja svojih zadev, in v mejah tekočega poslovanja; pri tem ga nadzoruje upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče.
Po začetku postopka prenehanja likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, upravlja poslovanje dolžnika, prekine pogodbe, izterja terjatve, proda premoženje, sklepa kompromise, prejema plačila na dolžnikov račun itd. Pri prenehanju lahko z dolžnikovim premoženjem razpolaga samo likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo‑ sodišče.
11 Katere terjatve je treba prijaviti zoper dolžnikovo stečajno maso in kako se obravnavajo terjatve, nastale po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?
Vsi upniki, katerih terjatve so nastale pred začetkom postopka, razen zaposlenih, katerih terjatve je upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, evidentiral na podlagi računovodske evidence, morajo v roku, določenem v odredbi o začetku postopka, vložiti vlogo za priznanje svojih terjatev in priložiti potrebna dokazila. Za vse terjatve, vložene v sodnem tajništvu sodišča za priznanje in evidentiranje, se domneva, da so veljavne in točne, če jih dolžnik, upravitelj, ki ga je imenovalo‑ sodišče, ali upniki ne izpodbijajo. Terjatve, vključene na seznam terjatev, se plačajo v okviru stečajnega postopka v vrstnem redu razdelitve, določenem z zakonom.
Terjatve, ki nastanejo po začetku postopka, v obdobju opazovanja ali v postopku prisilne poravnave, se poravnajo v skladu z dokumenti, ki jih utemeljujejo, in jih ni treba vključiti v stečajno maso. To pravilo velja tudi za terjatve, ki nastanejo po začetku postopka prenehanja.
12 Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?
Vsi upniki, katerih terjatve so nastale pred začetkom postopka, razen zaposlenih, katerih terjatve je upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, evidentiral na podlagi računovodske evidence, morajo v roku, določenem v odredbi o začetku postopka, vložiti vlogo za priznanje svojih terjatev. Vloga mora vsebovati upnikovo ime in domači naslov ali registrirani sedež, zapadli znesek, razloge za terjatev in podrobnosti o morebitnih razlogih za prednostno razvrstitev. Dokumente, ki utemeljujejo terjatev in vse razloge za prednostno razvrstitev, je treba vlogi priložiti najpozneje do poteka roka, določenega za vložitev vloge.
Vloga za priznanje terjatve mora biti vložena, tudi če terjatev ni razvidna iz izvršilnega naslova. Terjatve, ki ob začetku postopka še niso zapadle ali so odvisne od pogojev, se sprejmejo za vključitev v stečajno maso.
Kadar vlogo za priznanje terjatve vloži oškodovana stranka v civilni tožbi, povezani s kazenskim pregonom, se terjatev evidentira, vendar pa zanjo velja začasna odložitev do končne poravnave v tožbi v korist oškodovane stranke.
Terjatve, ki izpolnjujejo pogoje za prednostno obravnavo, se vključijo na končni seznam do tržne vrednosti jamstva, določene z vrednotenjem, ki ga odredi upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, izvede pa ga cenilec (evaluator).
Vse terjatve so predmet postopka preverjanja, razen terjatev, potrjenih z izvršljivimi sodbami in izvršljivimi arbitražnimi odločbami; poleg tega se postopek ne uporablja za javnoproračunske terjatve, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, ki v rokih, določenih s posebnimi zakoni, ni bil izpodbijan.
Upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, pripravi predhodni seznam terjatev, ki ga lahko pred pooblaščenim sodnikom izpodbija katera koli zainteresirana stran, dolžnik ali upnik. Razen če so se z obvestilom o začetku postopka kršila pravila o sodnih pozivih in obvestilih o procesnih dejanjih, imetnik terjatve, nastale pred začetkom postopka, ki vloge za priznanje terjatve ne vloži v predpisanem roku (rok‑ je naveden v obvestilu in ni daljši od 45 dni od začetka postopka), izgubi pravico do vključitve na seznam upnikov in ne pridobi položaja upnika, upravičenega do udeležbe v postopku v zvezi z navedeno terjatvijo. Upnik po zaključku postopka ne bo imel pravice uveljavljati terjatve do dolžnika ali do katerih koli članov ali partnerjev pravnega subjekta dolžnika, ki imajo neomejeno odgovornost, razen če je dolžnik obsojen zaradi kriminalnega stečaja (bancrută simplă) ali stečaja, ki je posledica goljufije (bancrută frauduloasă), ali pa se šteje za odgovornega za goljufiva plačila ali nakazila. Upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga imenuje sodišče, potrdi izgubo pravice, upnika pa ne vključi na seznam upnikov.
13 Katera so pravila o razdelitvi iztržkov? Kako se razvrščajo terjatve in pravice upnikov?
Sredstva, pridobljena s prodajo sredstev in pravic iz dolžnikovega premoženja, ki so prednostno zavarovani v korist upnika, se razdelijo po naslednjem vrstnem redu:
- pristojbine, kolkovine in vsi drugi izdatki, ki izhajajo iz prodaje zadevnega premoženja, vključno s stroški ohranjanja in upravljanja tega premoženja, stroški, jih ima upnik v postopku prisilne izterjave, terjatve dobaviteljev komunalnih storitev, ki nastanejo po začetku postopka, in plačila, dolgovana osebam, ki so na dan razdelitve zaposlene v skupnem interesu vseh upnikov, pri čemer se ta plačila krijejo sorazmerno glede na vrednost celotnega premoženja dolžnika;
- terjatve prednostnih upnikov, ki nastanejo v postopku v primeru insolventnosti ter vključujejo glavnico, obresti in druge stroške, če je ustrezno;
- terjatve prednostnih upnikov, ki vključujejo celotno glavnico, obresti ter kakršna koli zvišanja in kazni.
Če zneski, pridobljeni s prodajo tega premoženja, ne zadoščajo za popolno poplačilo zadevnih terjatev, imajo upniki nezavarovano terjatev ali javnoproračunsko terjatev, odvisno od primera, in sicer za razliko, ki se bo skupaj z drugimi terjatvami razvrstila v ustrezno kategorijo. Če po plačilu zgoraj navedenih zneskov ostane presežek, ga likvidacijski upravitelj nakaže na račun dolžnikovega premoženja. Terjatve v postopku prenehanja se poplačajo v naslednjem vrstnem redu:
1. pristojbine, kolkovine in vsi drugi izdatki, ki izhajajo iz postopka iz istega naslova zakona, vključno s stroški ohranjanja in upravljanja dolžnikovega premoženja, stroški, potrebnimi za nadaljevanje poslovanja, in stroški plačila osebam, zaposlenim za namene postopka;
2. terjatve, ki izhajajo iz financiranja, dodeljenega med postopkom;
3. terjatve, ki izhajajo iz delovnih razmerij;
4. terjatve, ki izhajajo iz nadaljevanja poslovanja dolžnika po začetku postopka, terjatve sopogodbenikov in pridobiteljev, ki so tretje osebe in so sredstva pridobili v dobri veri, ali pod‑pridobiteljev, ki v dolžnikovo premoženje vrnejo sredstva ali njihovo vrednost;
5. proračunske terjatve;
6. terjatve za zneske, ki jih dolžnik dolguje tretjim osebam na podlagi preživninskih obveznosti, preživnin za mladoletne otroke ali plačila rednih zneskov kot sredstev za preživljanje;
7. terjatve za zneske, ki jih pooblaščeni sodnik določi za podporo dolžniku in njegovi družini, če je dolžnik fizična oseba;
8. terjatve, ki izhajajo iz bančnih posojil, s povezanimi stroški in obrestmi, terjatve, ki izhajajo iz dobave blaga, opravljanja storitev ali drugega dela, terjatve iz naslova najemnin ter terjatve v zvezi z zakupom, vključno z obveznicami;
9. druge nezavarovane terjatve;
10. podrejene terjatve v naslednjem prednostnem vrstnem redu:
(a) terjatve, ki izhajajo iz premoženja tretjih oseb, ki so od dolžnika v slabi veri pridobile blago, terjatve podpridobiteljev v slabi veri po sprejemu zahtevkov za razveljavitev in posojila, ki jih je dolžniku, ki je pravna oseba, dal partner ali delničar z vsaj 10 % delniškega kapitala ali glasovalnih pravic na skupščini ali ki jih je temu dolžniku dal član gospodarskega interesnega združenja (grupu de interes economic), če je ustrezno;
(b) terjatve, ki izhajajo iz neodplačnih dejanj.
14 Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti (zlasti s poravnavo)?
Če se postopek za poravnavo z upniki uspešno zaključi v roku, določenem v pogodbi, pooblaščeni sodnik sprejme odločbo, v kateri evidentira dosego ciljev poravnave. Spremembe terjatev, določene v poravnavi z upniki, nato postanejo dokončne (člen 36 zakona št. 85/2014).
Postopek za reorganizacijo z nadaljevanjem poslovanja ali postopek načrtovane likvidacije (lichidare pe bază de plan) se zaključi s sodbo, izdano na podlagi poročila, ki ga pripravi upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, in v katerem ta ugotovi, da so bile izpolnjene vse plačilne obveznosti, sprejete v potrjenem načrtu, ter da so bile poplačane vse zapadle terjatve. Če se postopek, začet zaradi reorganizacije, nato pretvori v postopek prenehanja, se bo zaključil v skladu s pravili o postopku prenehanja. Od datuma potrditve načrta za reorganizacijo pod nadzorom sodišča in v celotnem obdobju trajanja reorganizacije se dolžniku odpiše razlika med vrednostjo obveznosti, ki jih je imel pred potrditvijo načrta, in vrednostjo, navedeno v načrtu.
Likvidacijski postopek se zaključi, ko pooblaščeni sodnik odobri končno poročilo, ko se razdelijo vsa finančna in druga sredstva iz dolžnikovega premoženja ter ko se neizterjana finančna sredstva deponirajo pri banki. Po zaključku postopka se odredi izbris dolžnika iz registrov, v katere je bil vpisan.
Ob zaključku postopka so pooblaščeni sodnik, upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, ter vse osebe, ki so jim pomagale, odvezani vseh nalog ali obveznosti v zvezi s postopkom, dolžnikom in njegovim premoženjem, upniki, imetniki prednostnih pravic, delničarji ali partnerji.
Ob zaključku postopka prenehanja je dolžnik, ki je fizična oseba (in se ukvarja z gospodarskimi dejavnostmi), odvezan obveznosti, ki jih je imel pred prenehanjem, razen če je bil obsojen zaradi goljufivega stečaja ali goljufivih plačil ali prenosov; v tem primeru se obveznosti odveže le, kolikor so bile izpolnjene v okviru postopka.
15 Katere so pravice upnikov po končanju postopka v primeru insolventnosti?
Upniki po zaključku kakršnega koli postopka v primeru insolventnosti ne morejo uveljavljati terjatev do dolžnika, nastalih pred začetkom tega postopka.
Še vedno lahko uveljavljajo celotno vrednost terjatev do sodolžnikov in dolžnikovih garantov.
16 Kdo mora nositi stroške in izdatke, nastale med postopkom v primeru insolventnosti?
Vsi stroški, ki nastanejo zaradi zakonito uvedenega postopka, vključno s stroški, povezanimi z obvestili, povabili in posredovanjem procesnih pisanj s strani upravitelja ali likvidacijskega upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče, se krijejo iz dolžnikovega premoženja (člen 39 zakona št. 85/2014). Če so dolžnikova finančna sredstva nezadostna, se zahteva uporaba izkupička od odprodaje sredstev dolžnika (fondul de lichidare).
17 Katera so pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov?
Upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, lahko vloži tožbe za razveljavitev goljufivih dejanj in transakcij, ki jih je dolžnik v dveh letih pred začetkom postopka izvedel v škodo pravic upnikov.
Naslednja dejanja ali transakcije, ki jih izvede dolžnik, se lahko razveljavijo, da se vrnejo prenesena sredstva ali povrne vrednost drugih zagotovljenih koristi:
(a) prenosi brez nadomestil, opravljeni v dveh letih pred začetkom postopka; sponzorstva za humanitarne namene so izvzeta;
(b) transakcije, pri katerih je tisto, kar da dolžnik, očitno večje od tistega, kar prejme, in ki so bile opravljene v šestih mesecih pred začetkom postopka;
(c) dejanja, ki so bila storjena v dveh letih pred začetkom postopka in s katerimi so vse strani nameravale preprečiti, da bi upniki terjali sredstva, ali katerih namen je bil drugače škodovati pravicam upnikov;
(d) prenosi lastništva na upnika za poravnavo ali proti poravnavi predhodnega dolga, opravljeni v šestih mesecih pred začetkom postopka, če je znesek, ki bi ga lahko upnik pridobil v primeru prenehanja dolžnika, nižji od vrednosti prenosa lastništva;
(e) uveljavitev prednostne pravice v zvezi z nezavarovano terjatvijo v šestih mesecih pred začetkom postopka;
(f) vnaprejšnja poplačila dolgov, opravljena v šestih mesecih pred začetkom postopka, če bi bil datum zapadlosti po datumu začetka postopka;
(g) prenosi ali prevzemi obveznosti, ki jih je dolžnik opravil v dveh letih pred začetkom postopka, da bi prikril ali odložil stanje insolventnosti ali storil goljufijo v škodo upnika.
Naslednja dejanja ali transakcije se lahko prav tako razveljavijo, koristi pa povrnejo, če so bila dejanja ali transakcije sklenjene z osebami, ki so v pravnem razmerju z dolžnikom, v dveh letih pred začetkom postopka:
(a) dejanja ali transakcije, sklenjene s komanditistom (asociat comanditat) ali partnerjem, ki ima vsaj 20 % kapitala komanditne družbe ali glasovalnih pravic na skupščini partnerjev, če je dolžnik navedena komanditna družba (societate în comandită) ali kmetijska družba (societate agricolă), družba v obliki partnerstva (societate în nume colectiv) ali družba z omejeno odgovornostjo (societate cu răspundere limitată);
(b) dejanja ali transakcije, sklenjene s članom ali direktorjem, če je dolžnik gospodarsko interesno združenje;
(c) dejanja ali transakcije, sklenjene z delničarjem, ki ima vsaj 20 % delnic v dolžniku ali glasovalnih pravic na skupščini delničarjev, če je dolžnik delniška družba (societate pe acţiuni);
(d) dejanja ali transakcije, sklenjene z direktorjem, vodstvenim uslužbencem ali članom nadzornih organov dolžnika, če je dolžnik zadruga, delniška družba ali kmetijska družba;
(e) dejanja ali transakcije, sklenjene s katero koli fizično ali pravno osebo, ki ima nadzor nad dolžnikom ali njegovim poslovanjem;
(f) dejanja ali transakcije, sklenjene s solastnikom ali stranko, ki ima deljeno lastništvo nad skupnim sredstvom;
(g) dejanja ali transakcije, sklenjene z zakoncem, krvnim sorodnikom ali sorodnikom v svaštvu (do vključno četrtega kolena) fizičnih oseb iz točk (a)–(f).
Upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, lahko v enem letu po izteku roka, določenega za pripravo njegovega prvega poročila, vendar najpozneje 16 mesecev po začetku postopka vloži tožbo za razveljavitev goljufivih dejanj, ki jih je dolžnik izvedel v škodo upnikov. Če se tožba sprejme, stranke v tožbi ponovno dobijo svoj prejšnji položaj, obveznosti, ki so obstajale na dan prenosa, pa se ponovno registrirajo.
Upniški odbor ali upnik, ki ima več kot 50 % vrednosti terjatev, vključenih v stečajno maso, lahko tako tožbo vloži pri pooblaščenem sodniku, če tega ne stori upravitelj ali likvidacijski upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče.
Tožbe za razveljavitev ni mogoče vložiti zoper ustanovni akt (act de constituire) na podlagi prava lastninskih razmerij ali zoper dejanje prenosa lastništva na podlagi prava lastninskih razmerij, če ga dolžnik sklene v običajnem poteku vsakodnevnega poslovanja. Zahtevek za razveljavitev ustanovnega akta ali dejanja prenosa lastništva se samodejno vpiše v ustrezne javne registre.
V zvezi z zgoraj navedenimi dejanji in transakcijami obstaja izpodbojna domneva o goljufiji v škodo upnikov.
Po začetku postopka v primeru insolventnosti so vsa dejanja, transakcije in plačila, ki jih dolžnik izvede po začetku postopka, razen ukrepov, potrebnih za vodenje tekočega poslovanja, ukrepov, ki jih odobri pooblaščeni sodnik, ter ukrepov, ki jih potrdi upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, samodejno nični.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.