Izvirna jezikovna različica te strani hrvaščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.
Swipe to change

Razveza in ločitev

Hrvaška
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kakšni so pogoji za razvezo zakonske zveze?

Prvi pogoj za pridobitev sodne odločbe o razvezi zakonske zveze je, da oseba ali osebe, ki so za to pooblaščene (aktivna legitimacija), začnejo ustrezen (pravdni ali nepravdni) sodni postopek za razvezo zakonske zveze v skladu z določbami členov 50, 369 in 453 družinskega zakona (Obiteljski zakon) (Narodne novine (NN, Uradni list Republike Hrvaške), št. 103/15, v nadaljnjem besedilu: DZ 2015). Če imata zakonca skupnega mladoletnega otroka, morajo biti predlogu za sporazumno razvezo zakonske zveze priložene ustrezne priloge (poročilo o obveznem posvetovanju in načrt za skupno izvajanje starševske skrbi – člen 55 v povezavi s členom 456 DZ 2015). Podobna ureditev velja, če imata zakonca skupnega mladoletnega otroka in samo eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo zakonske zveze (poročilo o obveznem posvetovanju in dokazilo o udeležbi na prvem sestanku v okviru družinske mediacije – člen 57 v povezavi s členom 379 DZ 2015).

2 Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze?

Pogoje za razvezo zakonske zveze urejajo določbe člena 51 DZ 2015. V skladu z navedenimi zakonskimi določbami sodišče razveže zakonsko zvezo: 1. če se zakonca sporazumeta glede razveze zakonske zveze, 2. če se ugotovi, da je zakonska zveza med zakoncema postala resno in trajno nevzdržna, ali 3. če je od prenehanja zakonske skupnosti preteklo eno leto.

3 Katere so pravne posledice razveze, kar zadeva:

3.1 osebne odnose med zakoncema (na primer priimek);

Ena od pravnih posledic prenehanja zakonske zveze je prenehanje individualnih pravic in dolžnosti zakoncev (členi od 30 do 33 DZ 2015). Družinski zakon izrecno določa, da lahko v primeru prenehanja zakonske zveze (z razveljavitvijo ali razvezo) vsak od zakoncev obdrži priimek, ki ga je imel ob prenehanju zakonske zveze (člen 48 DZ 2015).

3.2 razdelitev premoženja zakoncev;

Pred razdelitvijo skupnega premoženja (sporazumno ali sodno – v nepravdnem postopku) se najpogosteje pojavlja vprašanje razlikovanja med pravicami in stvarmi, ki so del skupnega premoženja zakoncev, ter pravicami in stvarmi, ki so individualna lastnina enega ali drugega zakonca (razlikovanje med tremi vrstami premoženja). Ta vprašanja se razrešijo v pravdnem postopku na podlagi ustreznih določb DZ (členi od 34 do 39 in od 43 do 46 DZ 2015), če se zakonca nista mogla sporazumeti o ureditvi premoženjskih razmerij med njima (poročna pogodba – členi od 40 do 42 DZ 2015), s podredno uporabo določb zakona o lastništvu in drugih stvarnih pravicah, zakona o obligacijskih razmerjih, zakona o zemljiških knjigah, zakona o gospodarskih družbah, zakona o izvršbi in zakona o pravdnem postopku (členi 38, 45 in 346 DZ 2015).

3.3 mladoletne otroke zakoncev;

Pravne posledice prenehanja zakonske zveze za mladoletne otroke vključujejo več pomembnih vprašanj: pri katerem staršu bo otrok živel po prenehanju zakonske zveze, ureditev stikov z drugim staršem, preživljanje otroka, kako bodo urejena preostala področja starševske skrbi (zastopanje otroka, sklepanje pravnih poslov, upravljanje otrokovega premoženja in razpolaganje z njim, šolanje in zdravje otroka itd.). Zakonca lahko dosežeta sporazum v zvezi s temi pravnimi posledicami razveze zakonske zveze (načrt o skupni starševski skrbi) ter tako izbereta preprostejši in hitrejši nepravdni postopek razveze zakonske zveze (členi 52, 54, 55, 106, od 453 do 460 DZ 2015). Če zakonca ne predložita načrta o skupni starševski skrbi, ki vsebuje sporazum o zadevnih pravnih posledicah razveze zakonske zveze, odločitev o tem po uradni dolžnosti sprejme sodišče v pravdnem postopku, ki se začne na podlagi tožbe za razvezo zakonske zveze (členi 53 in 54, 56 in 57 ter 413 DZ 2015). Kljub temu obstaja možnost, da se starša sporazumeta o pravnih posledicah razveze zakonske zveze med pravdnim postopkom razveze. V tem primeru sodišče odloči na podlagi sporazuma med staršema, če meni, da je ta sporazum v otrokovo korist (člen 104/3 v povezavi s členom 420 DZ 2015).

3.4 obveznost plačevanja preživnine drugemu zakoncu?

Družinski zakon določa možnost, da zakonec zahteva preživnino pred zaključkom glavne obravnave v postopku razveze zakonske zveze. Če preživninski zahtevek ni bil vložen v postopku razveze zakonske zveze, lahko nekdanji zakonec vloži tožbo za preživnino v šestih mesecih po pravnomočni razvezi zakonske zveze, če so bili zakonski pogoji za preživnino izpolnjeni ob zaključku glavne obravnave v postopku razveze zakonske zveze in neprekinjeno do zaključka glavne obravnave v postopku v zvezi s preživnino (členi od 295 do 301, od 423 do 432 DZ 2015). Zakonski pogoji za preživnino zakoncev so, da zakonec, ki vlaga zahtevek, nima zadostnih sredstev za preživljanje ali jih ne more ustvariti s svojim premoženjem in ni zmožen za delo ali ne more najti zaposlitve, če ima zakonec, ki naj bi plačeval preživnino, zadostna sredstva in zmožnosti za izpolnjevanje take obveznosti (člen 295 DZ 2015). Preživnina se določi za omejeno obdobje. V skladu z določbami člena 298 DZ 2015 lahko dolžnost preživljanja zakonca traja največ eno leto, odvisno od trajanja zakonske zveze in možnosti, da si tožnik v bližnji prihodnosti kako drugače zagotovi sredstva za preživetje. DZ 2015 določa tudi podrobna pravila o plačevanju preživnine. V skladu z določbami člena 296 DZ 2015 se preživnina določi kot redni mesečni znesek, ki se plačuje vnaprej. Vendar lahko sodišče na zahtevo enega ali obeh zakoncev odredi plačilo v enkratnem znesku, odvisno od okoliščin zadeve. V skladu z določbami člena 302 DZ 2015 lahko zakonca v primeru razveze zakonske zveze skleneta sporazum o preživljanju (členi 302 in od 470 do 473 DZ 2015).

4 Kaj pravni izraz „prenehanje življenjske skupnosti“ dejansko pomeni?

Hrvaško pravo ne pozna pojma, ki bi bil enakovreden „prenehanju življenjske skupnosti“. Ustrezen izraz za „prenehanje življenjske skupnosti“ v sedanji zakonodaji bi bil „prenehanje zakonske skupnosti“ (prestanak bračne zajednice). „Prenehanje zakonske skupnosti“ nastopi, če zakonca pretrgata vse medsebojne odnose, ki so običajno značilni za skupno življenje, tj. če nimata več želje po skupnem življenju ter delitvi in dajanju posebne vsebine skupnemu življenju. Prenehanje zakonske skupnosti je pomembno na področju prava zakonske zveze, saj je v skladu s členom 51 DZ 2015 eden od pravnih temeljev za prenehanje zakonske zveze ta, da je od prenehanja zakonske skupnosti preteklo eno leto. Prenehanje zakonske skupnosti ima poseben pomen tudi pri ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema, saj se v skladu s členom 36 DZ 2015 za skupno premoženje zakoncev šteje premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom med trajanjem zakonske skupnosti (torej ne med trajanjem zakonske zveze) ali ki izhaja iz tega premoženja.

5 Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti?

Hrvaško pravo ne pozna pojma, ki bi bil enakovreden „prenehanju življenjske skupnosti“. Ustrezen izraz za „prenehanje življenjske skupnosti“ v sedanji zakonodaji bi bil „prenehanje zakonske skupnosti“ (prestanak bračne zajednice). Družinski zakon ne določa pogojev za „prenehanje zakonske skupnosti“, saj je zakonska skupnost pravni standard in predstavlja vsebino skupnega življenja. Zakonska skupnost preneha, če zakonca pretrgata vse medsebojne odnose, ki sicer sestavljajo skupno življenje, tj. če nimata več želje živeti kot poročeni par in dajati posebne vsebine takemu razmerju (npr. prenehata komunicirati itd.). Prenehanje zakonske skupnosti se v praksi najpogosteje kaže tako, da eden od zakoncev odide iz skupnega doma in zapusti drugega zakonca.

6 Katere so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti?

Hrvaško pravo ne pozna pojma, ki bi bil enakovreden „prenehanju življenjske skupnosti“. Ustrezen izraz za „prenehanje življenjske skupnosti“ v sedanji zakonodaji bi bil „prenehanje zakonske skupnosti“ (prestanak bračne zajednice). „Prenehanje zakonske skupnosti“ je pomembno na področju prava zakonske zveze, saj je v skladu s členom 51 DZ 2015 eden od pravnih temeljev za prenehanje zakonske zveze ta, da je od prenehanja zakonske skupnosti preteklo eno leto. „Prenehanje zakonske skupnosti“ ima poseben pomen tudi pri ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema, saj se v skladu s členom 36 DZ 2015 za skupno premoženje zakoncev šteje premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom med trajanjem zakonske skupnosti (torej ne med trajanjem zakonske zveze) ali ki izhaja iz tega premoženja. Taka zakonodajna ureditev je utemeljena z logiko, da trajanje zakonske skupnosti ne sovpada nujno s trajanjem zakonske zveze, zlasti kadar se zakonska zveza konča z razvezo. Praviloma zakonska skupnost preneha pred začetkom postopka za razvezo zakonske zveze. Postopek za razvezo zakonske zveze torej lahko traja še po „prenehanju zakonske skupnosti“ in je največkrat dejansko tako (zlasti če se v postopku uveljavljajo pravna sredstva).

7 Kaj izraz „razveljavitev zakonske zveze“ dejansko pomeni?

„Razveljavitev zakonske zveze“ (poništaj braka) je eden od razlogov za prenehanje zakonske zveze (člen 47 DZ 2015) in pomeni enega od treh zakonskih sporov, ki so urejeni v hrvaškem pravnem redu (člen 369 DZ 2015). „Razveljavitev zakonske zveze“ je družinskopravna sankcija v zvezi z zakonsko zvezo, ki je bila sklenjena v nasprotju z določbami o veljavnosti zakonske zveze (členi od 25 do 29 DZ 2015), in se izvaja v pravdnem postopku, ki se začne z vložitvijo tožbe (člen 369 DZ 2015). Določbe o „razveljavitvi zakonske zveze“ se uporabljajo, če zakonska zveza ni veljavna (členi 29, 49 in od 369 do 378 DZ 2015).

8 Kakšni so pogoji za razveljavitev zakonske zveze?

Zakonska zveza, sklenjena v nasprotju z določbami členov od 25 do 28 DZ 2015 (zakonsko zvezo sta sklenili mladoletni osebi, osebi, ki nista imeli sposobnosti za razsojanje, osebi, ki jima je bila odvzeta poslovna sposobnost za odločanje o svojem osebnem stanju, osebi, ki sta krvna sorodnika, ki sta v razmerju posvojitve, ali če je nevesta ali ženin že v obstoječi zakonski zvezi ali trajnem razmerju), je neveljavna in se zanjo uporabljajo določbe o „razveljavitvi zakonske zveze“ (člen 29 DZ 2015).

9 Katere so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze?

Pravne posledice „razveljavitve zakonske zveze“ so urejene enako kot pri prenehanju zakonske zveze z razvezo (glej odgovor na vprašanje 3).

10 Ali obstajajo alternativni zunaj sodni načini reševanja sporov v zvezi z razvezo zakonske zveze, pri katerih ni treba začeti postopka pri sodišču?

V hrvaškem pravnem sistemu je razveza zakonske zveze urejena kot sodni postopek in ni možnosti za izvensodni postopek razveze zakonske zveze. Kljub temu je eno od temeljnih načel družinskega prava, ki je še posebno pomembno v postopku razveze zakonske zveze, načelo sporazumnega reševanja družinskih razmerij, s katerim se spodbuja sporazumno reševanje družinskih razmerij, pri čemer je poudarjeno, da je to naloga vseh organov, ki zagotavljajo strokovno pomoč družini ali odločajo o družinskih razmerjih (člen 9 DZ 2015). Družinsko pravo tako določa dva izvensodna postopka, katerih cilj vključuje sporazumno reševanje zadev, povezanih z razvezo zakonske zveze: obvezno svetovanje (členi od 321 do 330 DZ 2015) in družinsko mediacijo (členi od 331 do 344 DZ 2015). Obvezno svetovanje izvaja skupina strokovnjakov iz centra za socialno delo, pomeni pa obliko pomoči družinskim članom (npr. zakoncema, ki nameravata začeti postopek za razvezo zakonske zveze in imata skupnega mladoletnega otroka), da sprejmejo sporazumne odločitve v zvezi z družinskimi razmerji, pri čemer je posebna skrb namenjena zaščiti družinskih razmerij, ki vključujejo otroka (npr. da pripravijo načrt o skupni starševski skrbi – sporazum o pravnih posledicah razveze zakonske zveze, ki mora podrobno določati: kraj in naslov otrokovega stalnega prebivališča, čas, ki ga bo otrok preživel z vsakim od staršev, način izmenjave informacij glede soglasja o pomembnih odločitvah, način izmenjave pomembnih informacij v zvezi z otrokom, znesek preživnine, ki jo mora plačevati starš, pri katerem otrok ne prebiva, in način reševanja prihodnjih spornih vprašanj), in v zvezi s pravnimi posledicami, če sporazum ni dosežen in se začne sodni postopek za odločitev o otrokovih osebnih pravicah. Družinska mediacija je postopek, v katerem stranki poskušata sporazumno rešiti družinske spore ob pomoči enega ali več družinskih mediatorjev. Glavni namen postopka je določiti načrt glede skupne starševske skrbi in doseči druge dogovore v zvezi z otrokom ter glede vseh drugih spornih premoženjskih in nepremoženjskih vprašanj.

11 Kje je treba vložiti zahtevek (tožbo) za razvezo/prenehanje življenjske skupnosti/razveljavitev zakonske zveze? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti zahtevku?

Zakonca, ki nimata skupnega mladoletnega otroka, lahko začneta sodni postopek tako, da eden od njiju vloži tožbo za razvezo zakonske zveze ali da oba vložita predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze (člen 50 DZ 2015). V nobenem od teh primerov ni izvensodnega postopka obveznega svetovanja (oblika strokovne pomoči družinskim članom, da sporazumno odločijo o družinskih razmerjih, ki jo izvaja skupina strokovnjakov iz centra za socialno delo) (člena 321 in 322 DZ 2015) in zakonca se takoj spustita v (pravdni ali nepravdni) sodni postopek razveze zakonske zveze, ki je razmeroma preprost in hiter. Vse navedeno ustrezno velja tudi za sodni postopek razveljavitve zakonske zveze, če zakonca nimata skupnega mladoletnega otroka.

Zakonca, ki imata skupnega mladoletnega otroka, lahko začneta sodni postopek tako, da eden od njiju vloži tožbo ali da oba vložita predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze (člen 50 DZ 2015). Vendar se morata pred začetkom postopka razveze zakonske zveze (z vložitvijo tožbe ali predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze), če imata skupnega mladoletnega otroka, udeležiti izvensodnega postopka obveznega svetovanja (oblika strokovne pomoči družinskim članom, da sporazumno odločijo o družinskih razmerjih, ki jo izvaja skupina strokovnjakov iz centra za socialno delo) (člena 321 in 322 DZ 2015). Namen take ureditve je zakoncema zagotoviti strokovno pomoč, ki vključuje sestavo načrta o skupni starševski skrbi – sporazum o pravnih posledicah razveze zakonske zveze, ki mora podrobno določati: kraj in naslov otrokovega stalnega prebivališča, čas, ki ga bo otrok preživel z vsakim od staršev, način izmenjave informacij glede soglasja o pomembnih odločitvah, način izmenjave pomembnih informacij v zvezi z otrokom, znesek preživnine, ki ga mora plačevati starš, pri katerem otrok ne prebiva, in način reševanja prihodnjih spornih vprašanj. Starša lahko sestavita načrt o skupni starševski skrbi med postopkom obveznega svetovanja, lahko pa ga sestavita tudi samostojno ali med postopkom družinske mediacije (izvensodni postopek, v katerem poskušata stranki sporazumno rešiti spore iz družinskih razmerij ob pomoči enega ali več družinskih mediatorjev – člen 331 DZ 2015). Zakonca lahko s sestavo načrta o skupni starševski skrbi začneta preprostejši in hitrejši izvensodni postopek razveze zakonske zveze, ki se začne z vložitvijo predloga (členi 52, 54, 55, 106, od 453 do 460 DZ 2015). Zakonca, ki imata skupnega mladoletnega otroka, morata skupaj s predlogom za sporazumno razvezo zakonske zveze predložiti poročilo o obveznem svetovanju iz člena 324 DZ 2015 in načrt o skupni starševski skrbi iz člena 106 DZ 2015 (člen 456 DZ 2015).

Če zakonca ne sestavita načrta o skupni starševski skrbi, ki vsebuje sporazum o zgoraj navedenih pravnih posledicah razveze zakonske zveze, odločitev o tem po uradni dolžnosti sprejme sodišče v pravdnem postopku, ki se začne na podlagi tožbe za razvezo zakonske zveze (členi 53, 54, 56, 57 in 413 DZ 2015). Če imata zakonca skupnega mladoletnega otroka, morata tožbi za razvezo zakonske zveze priložiti poročilo o obveznem svetovanju iz člena 324 DZ 2015 in dokazilo o udeležbi na prvem sestanku v okviru družinske mediacije (člen 379 DZ 2015).

12 Ali lahko dobim pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

V hrvaškem pravu pravno pomoč ter možnost oprostitve plačila stroškov sodnega postopka in sodnih taks ureja zakon o brezplačni pravni pomoči (Zakon o besplatnoj pravnoj pomoći) (NN, št. 143/2013 – v nadaljnjem besedilu: ZBPP). Osebe so lahko upravičene do primarne pravne pomoči v vseh postopkih, vključno z zakonskimi spori in drugimi družinskopravnimi postopki, če izpolnjujejo zakonske zahteve (členi od 9 do 11 ZBPP). Osebe so lahko upravičene do sekundarne pravne pomoči v družinskopravnih postopkih in v drugih postopkih, določenih z zakonom, če izpolnjujejo zakonske zahteve (členi od 12 do 25 ZBPP). Vprašanje pridobitve odločbe o oprostitvi plačila sodnih stroškov v določenih postopkih, vključno z družinskopravnimi postopki, je urejeno z določbami člena 13(3) ZBPP. Vprašanje pridobitve odločbe o oprostitvi plačila sodnih taks v vseh sodnih postopkih, vključno z družinskopravnimi postopki, je urejeno z določbami člena 13(4) ZBPP. Posebno pozornost je treba nameniti določbam: (a) ki urejajo zagotavljanje sekundarne pravne pomoči brez ugotavljanja premoženjskega stanja zadevne osebe (člen 15 ZBPP), (b) ki urejajo postopek za pridobitev sekundarne pravne pomoči (členi od 16 do 18 ZBPP), (c) ki urejajo obseg zagotavljanja sekundarne pravne pomoči (člen 19 ZBPP), (d) ki urejajo procesna in druga vprašanja, pomembna za pridobitev brezplačne pravne pomoči (členi od 20 do 25 ZBPP). Hkrati je treba opozoriti na člen 6 zakona o sodnih taksah (Zakon o sudskim pristojbama) (NN, št. 74/95, 57/96, 137/02, (26/03), 125/11, 112/12, 157/13, 110/15) v zvezi s strankami, ki so vedno oproščene plačila sodnih taks.

13 Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo v zvezi z razvezo/prenehanjem življenjske skupnosti/razveljavitvijo zakonske zveze?

Zoper sodno odločbo o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze je mogoče vložiti pritožbo. To pravico imata obe stranki v postopku. Družinski zakon izrecno ne ureja pritožbe v zakonskih sporih, določbe člena 346 pa določajo podredno uporabo določb zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (NN, št. 53/91, 91/92, 58/93, 112/99, 88/01, 117/03, 88/05, 02/07, 84/08, 123/08, 57/11, 148/11, 25/13 in 89/14 – v nadaljnjem besedilu: ZPP).

Člen 348 ZPP ureja pritožbo zoper sodbo, medtem ko člen 378 ureja pritožbo zoper sklep. V zvezi s pravnimi sredstvi zoper sodbe na drugi stopnji, izdane v zakonskem sporu, DZ 2015 določa, da revizija ni dopustna (člen 373 DZ 2015).

14 Kaj je treba storiti, da bo odločba o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici, priznana v tej državi članici?

V skladu s členom 21 Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (uredba Bruselj IIa) se sodna odločba, izdana v državi članici, v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo treba za priznanje začeti kakršen koli poseben postopek (člen 21(1)), vendar lahko v skladu s členom 21(3) vsaka zainteresirana stranka zahteva izdajo odločbe o priznanju oziroma nepriznanju sodne odločbe. V takem primeru se zahtevek za priznanje ali nepriznanje vloži pri krajevno pristojnem občinskem sodišču s seznama, o katerem vsaka država članica Komisijo v skladu s členom 68 uradno obvesti v obliki, ki jo določa člen 37 uredbe Bruselj IIa. Poleg tega je treba opozoriti, da brez poseganja v člen 21(3) uredbe Bruselj IIa za vpis spremembe osebnega stanja v uradne evidence države članice na podlagi sodne odločbe o razvezi, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze, izdane v drugi državi članici, zoper katero po pravu te države ni mogoče vložiti nadaljnjega pravnega sredstva, ni treba začeti posebnega postopka.

15 Pri katerem sodišču je treba vložiti zahtevek za izpodbijanje priznanja odločbe o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

Zahtevki za priznanje ali nepriznanje (člen 21(3) uredbe Bruselj IIa) se vložijo pri krajevno pristojnem občinskem sodišču s seznama, kot je navedeno v odgovoru na vprašanje 14. V tem primeru se uporabi postopek v skladu z oddelkom 2 poglavja III uredbe Bruselj IIa.

Pravno sredstvo, tj. pritožba na podlagi člena 33 uredbe Bruselj IIa, se vloži pri (županijskem) sodišču druge stopnje prek sodišča prve stopnje, ki je izdalo odločbo (krajevno pristojno občinsko sodišče z zgoraj navedenega seznama).

16 Katero pravo se uporablja v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v tej državi članici ali imata različno državljanstvo?

Za razvezo zakonske zveze se uporablja pravo države, katere državljana sta zakonca ob vložitvi tožbe.

Če sta zakonca ob vložitvi tožbe državljana različnih držav, se za razvezo zakonske zveze uporabijo kumulativni zakoni držav, katerih državljana sta (člen 35(2) zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Zakon o rješavanju sukoba zakona s propisima drugih zemalja u određenim odnosima) (NN, št. 53/91, 88/01)). Če zakonske zveze ni mogoče razvezati na podlagi prava držav, katerih državljana sta zakonca, se za razvezo zakonske zveze uporabi hrvaško pravo, če je imel eden od zakoncev ob vložitvi tožbe stalno prebivališče na Hrvaškem.

Če je eden od zakoncev hrvaški državljan brez stalnega prebivališča na Hrvaškem in zakonske zveze ni mogoče razvezati po pravu iz člena 35(2) zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, se za razvezo zakonske zveze uporabi hrvaško pravo.

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Your-Europe

Zadnja posodobitev: 14/03/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.