Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.
Swipe to change

Razveza in ločitev

Francija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kakšni so pogoji za razvezo zakonske zveze?

Obstaja ena vrsta izvensodne razveze zakonske zveze:

  • sporazumna razveza zakonske zveze z zasebno listino, ki jo podpišeta odvetnika in ki se shrani pri notarju.

Obstajajo štiri vrste razveze zakonske zveze:

  • sporazumna razveza zakonske zveze,
  • razveza na podlagi strinjanja o prenehanju zakonske zveze ali „razveza na podlagi strinjanja“,
  • razveza zaradi nepopravljive nevzdržnosti zakonske zveze,
  • razveza iz krivdnih razlogov.

2 Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze?

  • Sporazumna razveza zakonske zveze z zasebno listino, ki jo podpišeta odvetnika in ki se shrani pri notarju, se lahko izbere, če se zakonca strinjata o prenehanju zakonske zveze in o vseh posledicah razveze. S svojima odvetnikoma sestavita sporazum, ki ga po obdobju za razmislek podpišeta obe stranki in njuna odvetnika. Če imata enega ali več otrok, jih je treba obvestiti o njihovi pravici do zaslišanja. Če najmanj eden od otrok zahteva zaslišanje, morata stranki pri družinskem sodišču (juge aux affaires familiales) vložiti zahtevek za sporazumno razvezo, da se otrok lahko zasliši.
  • Zakonca lahko vložita zahtevek za sodno sporazumno razvezo samo, če otrok, ki ima potrebno intelektualno sposobnost, zahteva zaslišanje ter če se strinjata o prenehanju zakonske zveze in o vseh posledicah razveze. V tem primeru jima ni treba navesti razlogov za razvezo zakonske zveze, sodišču pa morata v odobritev predložiti osnutek sporazuma, ki ureja posledice razveze. Sodnik zavrne odobritev sporazuma le v primerih, kadar koristi otrok ali enega od zakoncev niso dovolj zaščitene.
  • Razvezo na podlagi strinjanja lahko zahteva eden od zakoncev, drugi pa se z njo strinja, ali pa jo skupaj zahtevata oba zakonca. V nasprotju s sporazumno razvezo zakonske zveze se zakonca strinjata s samo razvezo, ne moreta pa se sporazumeti o njenih posledicah. Zato o njih odloči sodnik.
  • Razvezo zaradi nepopravljive nevzdržnosti zakonske zveze lahko zahteva eden od zakoncev, če par ob vložitvi zahtevka za razvezo že dve leti ne živi več skupaj. Pri tem se predpostavljata neobstoj skupnega življenja in želja po končanju zakonske zveze.
  • Razvezo zakonske zveze iz krivdnih razlogov lahko zahteva eden od zakoncev zaradi dejanj, ki jih je mogoče pripisati drugemu zakoncu, če pomenijo resne ali ponavljajoče se kršitve dolžnosti in obveznosti iz zakonske zveze ter bi bilo zaradi njih nadaljnje skupno življenje nevzdržno.

3 Katere so pravne posledice razveze, kar zadeva:

3.1 osebne odnose med zakoncema (na primer priimek);

  • Obveznosti zvestobe, skupnega življenja in zagotavljanja pomoči prenehajo, ko postane sodna odločba o razvezi zakonske zveze pravnomočna, tj. ko ni več mogoče vložiti pritožbe.
  • Oba zakonca lahko nato skleneta novo zakonsko zvezo.
  • Po razvezi zakonske zveze oba zakonca izgubita pravico do uporabe priimka drugega zakonca. Vendar lahko eden od zakoncev še naprej uporablja priimek drugega zakonca, če ta s tem soglaša ali če to dovoli sodnik in če zadevni zakonec lahko pojasni, zakaj je to zanj ali za otroke še posebej pomembno.

3.2 razdelitev premoženja zakoncev;

  • Z razvezo zakonske zveze prenehajo premoženjska razmerja med zakoncema, kjer je to primerno, pa se premoženje deli.
  • Razveza zakonske zveze ne vpliva na zakonske koristi, ki veljajo med zakonsko zvezo, ali darila iz obstoječega premoženja. Nasprotno pa se samodejno ukinejo zakonske koristi, ki veljajo ob prenehanju premoženjskih razmerij med zakoncema, smrti enega od zakoncev ali razpolaganju za primer smrti.
  • V primeru sodne ali izvensodne sporazumne razveze zakonske zveze je pogoj za izdajo odločbe o razvezi zakonske zveze ta, da se zakonca sporazumeta o ureditvi svojih finančnih interesov. Pri drugih vrstah razveze zakonske zveze se lahko zakonca o tem sporazumeta pred izdajo odločbe o razvezi zakonske zveze, vendar to ni obvezno. V tem primeru ureditev nastopi pozneje.

3.3 mladoletne otroke zakoncev;

Razveza zakonske zveze nima posebnih posledic za pravila o izvrševanju starševske odgovornosti, ki jo načeloma skupaj ohranita oba starša. Sodnik pa lahko odloči, da se to izvrševanje zaupa samo enemu od staršev, če je to v skladu z otrokovo koristjo. Določiti je treba načine izvrševanja starševske odgovornosti (običajno prebivališče, pravice do stikov itd.).

Vsak od staršev mora še naprej prispevati k otrokovemu preživljanju in izobraževanju. Prispevek je lahko v obliki preživnine, ki jo eden od staršev plačuje drugemu staršu, lahko pa tudi v obliki popolnega ali delnega neposrednega kritja stroškov za otroka. Prispevek se lahko plačuje tudi v obliki pravice do uporabe in stanovanjske pravice.

3.4 obveznost plačevanja preživnine drugemu zakoncu?

Opomba: Plačevanje preživnine enega zakonca drugemu zakoncu je začasni ukrep, tj. preživnina se plačuje samo do izdaje odločbe o razvezi zakonske zveze. Po tem lahko eden od zakoncev od drugega zahteva samo plačilo nadomestila (prestation compensatoire) ali odškodnine. To se lahko uredi s sodno ali izvensodno sporazumno razvezo, v drugih primerih pa o tem odloči sodnik.

  • To nadomestilo je namenjeno izravnavi razlik v življenjskih razmerah zakoncev, ki so morda nastale zaradi prenehanja zakonske zveze. Višino nadomestila določi sodnik, in sicer glede na dohodek in potrebe vsakega od zakoncev. Po naravi je to pavšalni znesek, ki se načeloma plačuje v obliki kapitala:
    • bodisi s plačevanjem denarnega zneska, pri čemer se je treba dogovoriti o načinu plačevanja,
    • bodisi z začasno ali dosmrtno prepustitvijo premoženja v obliki pravice do uporabe, stanovanjske pravice ali užitka.

Izjemoma se lahko nadomestilo odobri v obliki dosmrtne rente, ki se lahko v primeru spremembe sredstev ali potreb zakoncev zniža.

  • Zakoncu se lahko dodeli odškodnina, če ima razveza zakonske zveze zanj še posebej hude posledice:
    • kadar je bil nasprotna stranka v postopku za razvezo zakonske zveze zaradi nepopravljive nevzdržnosti zakonske zveze in sam ni vložil zahtevka za razvezo
    • ali kadar se razveza zakonske zveze razglasi zoper drugega zakonca, ki je zanjo izključno kriv.

(Glej „Preživninski zahtevki – Francija“.)

4 Kaj pravni izraz „prenehanje življenjske skupnosti“ dejansko pomeni?

Prenehanje življenjske skupnosti (séparation de corps) je pravna ureditev, s katero prenehajo nekatere obveznosti iz zakonske zveze, kot je dolžnost skupnega življenja, medtem ko se zakonska zveza ne razveže. Sklenitev nove zakonske zveze torej ni mogoča in dolžnost zagotavljanja pomoči se ohrani.

5 Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti?

  • Vrste in postopek so enaki kot pri sodni razvezi zakonske zveze, vendar izvensodno sporazumno prenehanje življenjske skupnosti ne obstaja.
  • Načeloma lahko zakonec, zoper katerega je vložen zahtevek za prenehanje življenjske skupnosti, vloži nasprotno tožbo za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti, zakonec, zoper katerega je vložen zahtevek za razvezo zakonske zveze, pa lahko vloži zahtevek za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti.
  • V primeru zahtevka za razvezo zaradi nepopravljive nevzdržnosti zakonske zveze ni mogoče vložiti nasprotne tožbe za prenehanje življenjske skupnosti, temveč se lahko vloži samo zahtevek za razvezo zakonske zveze.
  • Če se tožba za razvezo zakonske zveze in zahtevek za prenehanje življenjske skupnosti vložita sočasno, sodnik najprej obravnava tožbo za razvezo zakonske zveze. Samo če ne izda odločbe o razvezi zakonske zveze, obravnava še zahtevek za prenehanje življenjske skupnosti. Če sta oba zahtevka vložena iz krivdnih razlogov, ju sodnik obravnava hkrati, in če jima ugodi, izda odločbo o razvezi zakonske zveze na podlagi deljene krivde.

6 Katere so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti?

Posledice prenehanja življenjske skupnosti

  • S prenehanjem življenjske skupnosti se konča dolžnost skupnega življenja, ohranijo pa se dolžnosti zagotavljanja pomoči, zvestobe in podpore. Prav tako lahko žena še naprej uporablja možev priimek, razen če sodišče odloči drugače. Dolžnost zagotavljanja podpore pomeni, da se lahko od enega od zakoncev zahteva, naj drugemu plačuje preživnino, če jo ta potrebuje. Znesek tega nadomestila se določi ne glede na krivdo, razen če je preživninski upravičenec med zakonsko zvezo hudo kršil svoje dolžnosti. Namesto preživnine se lahko izplača glavnica, če premoženje preživninskega zavezanca to omogoča.
  • Kar zadeva premoženje, s sodno odločbo tako kot pri razvezi zakonske zveze prenehajo premoženjska razmerja med zakoncema, skupno premoženje pa se razdeli.
  • Če eden od zakoncev umre, se dedne pravice drugega zakonca ne spremenijo in se uporabijo zakonske določbe v zvezi s preživelim zakoncem. V primeru sodnega sporazumnega prenehanja življenjske skupnosti pa lahko zakonca v sporazum vključita odpoved dednim pravicam.

Sprememba prenehanja življenjske skupnosti v razvezo zakonske zveze

Na zahtevo enega od zakoncev se lahko sodna odločba o prenehanju življenjske skupnosti spremeni v sodno odločbo o razvezi zakonske zveze, če prenehanje življenjske skupnosti traja dve leti. V takem primeru sodnik izda odločbo o razvezi zakonske zveze in odloči o njenih posledicah. Razlogi za prenehanje življenjske skupnosti postanejo razlogi za razvezo zakonske zveze. Dodelitve krivde ni mogoče spremeniti.

Vsako prenehanje življenjske skupnosti se lahko na zahtevo obeh zakoncev spremeni v sporazumno razvezo zakonske zveze. Sodno sporazumno prenehanje življenjske skupnosti pa je mogoče spremeniti samo v sporazumno razvezo zakonske zveze.

7 Kaj izraz „razveljavitev zakonske zveze“ dejansko pomeni?

Z razveljavitvijo zakonske zveze, za katero je potrebna sodna odločba, se za nazaj prekličejo vse posledice zakonske zveze, kot da ta ne bi nikoli obstajala.

V tem se razlikuje od razveze zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti, katerih posledice se čutijo samo v prihodnosti.

8 Kakšni so pogoji za razveljavitev zakonske zveze?

Razlogi za razveljavitev zakonske zveze so različni, odvisno od tega, ali gre za izpodbojno zakonsko zvezo (s sklicevanjem na privolitev v zmoti ali neobstoj dovoljenja oseb, ki bi morale dovoliti sklenitev zakonske zveze) ali nično zakonsko zvezo (če ni izpolnjen pogoj javnega reda).

Izpodbojna zakonska zveza

Mogoči so trije primeri:

  • zmota glede osebe ali njenih bistvenih lastnosti,
  • prisila,
  • neobstoj dovoljenja oseb, ki bi morale dovoliti sklenitev zakonske zveze.

Zahtevek za razveljavitev lahko vložijo samo nekatere osebe: zakonec, katerega privolitev je bila dana v zmoti ali ki je bil ob sklenitvi zakonske zveze poslovno nesposoben, osebe, ki bi morale dovoliti sklenitev zakonske zveze, ali državni tožilec.

Zahtevek za razveljavitev je dopusten samo, če je vložen v petih letih od dneva sklenitve zakonske zveze (ali od dneva, ko je zadevna oseba dopolnila zakonsko starost za privolitev v sklenitev zakonske zveze).

Nična zakonska zveza

Popoln neobstoj privolitve, zakonska zveza mladoletnih oseb, bigamija, krvoskrunstvo, odsotnost enega od zakoncev pri sklenitvi zakonske zveze, nepristojnost matičarja in skrivna zakonska zveza.

Zahtevek lahko vloži katera koli zainteresirana stran ali državni tožilec v 30 letih od dneva sklenitve zakonske zveze (ali petih letih od dneva, ko je zadevna oseba dopolnila zakonsko starost za privolitev v sklenitev zakonske zveze).

9 Katere so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze?

Posledice so enake ne glede na to, ali gre za izpodbojno ali nično zakonsko zvezo.

  • Osebne in premoženjske posledice sklenitve zakonske zveze so preklicane, saj se šteje, da zakonska zveza ni nikoli obstajala. Če na primer eden od zakoncev umre, drugi zakonec z razveljavitvijo zakonske zveze izgubi vse dedne pravice.

    Vendar je to načelo mogoče omiliti, če je vsaj eden od zakoncev ob sklenitvi zakonske zveze ravnal v dobri veri. V tem primeru „domnevna“ zakonska zveza ostane nična, vendar se šteje, da je bila preprosto razvezana. Zato se ohranijo vse civilnopravne, osebne in finančne posledice, ki so nastale pred izdajo odločbe o razveljavitvi.
  • Razveljavitev zakonske zveze staršev nima pravnih posledic za otroke, njihov položaj pa se obravnava kot v primeru razveze zakonske zveze.

10 Ali obstajajo alternativni zunajsodni načini reševanja sporov v zvezi z razvezo zakonske zveze, pri katerih ni treba začeti postopka pri sodišču?

Razveza zakonske zveze in njene posledice se lahko uredijo v skladu z izvensodnim postopkom sporazumne razveze, ki vključuje dva odvetnika in notarja, ne pa tudi sodnika, razen v primerih, ko otrok, ki ima potrebno intelektualno sposobnost, zahteva zaslišanje.

V vseh drugih primerih je sodelovanje sodnika obvezno, vendar lahko stranke pred vložitvijo zahtevka pri sodišču ali vzporedno s tem uporabijo družinsko mediacijo.

Mediacijo lahko predlaga tudi sodnik. Zanjo je pooblaščena fizična oseba ali združenje, ki zasliši stranki, sooči njuna stališča in jima pomaga rešiti spor.

Po mediaciji lahko stranki, ki sta dosegli dogovor, tega predložita v odobritev sodniku ali se odločita za izvensodni postopek sporazumne razveze.

11 Kje je treba vložiti zahtevek (tožbo) za razvezo/prenehanje življenjske skupnosti/razveljavitev zakonske zveze? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti zahtevku?

Kje je treba vložiti zahtevek?

  • Zahtevek za sodno razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti

Ta zahtevek mora odvetnik vložiti v sodnem tajništvu okrožnega sodišča (tribunal de grande instance).

Krajevno pristojno je:

  • sodišče v kraju stalnega prebivališča družine;
  • če zakonca ne živita skupaj in skupaj izvršujeta starševsko odgovornost, sodišče v kraju stalnega prebivališča zakonca, s katerim živijo mladoletni otroci;
  • če zakonca ne živita skupaj in starševsko odgovornost izvršuje samo eden od njiju, sodišče v kraju stalnega prebivališča tega zakonca;
  • v drugih primerih sodišče v kraju stalnega prebivališča zakonca, ki ni vložil zahtevka;
  • v primeru skupnega zahtevka je, odvisno od izbire zakoncev, pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča enega od zakoncev.
  • Zahtevek za razveljavitev zakonske zveze
    Zahtevek za razveljavitev zakonske zveze se vloži pri okrožnem sodišču v kraju stalnega prebivališča toženca. Ima obliko sodnega poziva, ki ga vroči sodni izvršitelj.
  • Sporazumna razveza zakonske zveze z zasebno listino, ki jo podpišeta odvetnika:
    Sporazum s podpisoma strank in dveh odvetnikov je treba shraniti pri notarju, ki opravlja svojo dejavnost v Franciji.

Dokumenti, ki jih je treba predložiti

  • Zahtevek za sodno razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti

V vseh zadevah, povezanih z razvezo zakonske zveze, morata zakonca zagotoviti vse informacije, potrebne za njuno identifikacijo in opredelitev njunega sklada zdravstvenega zavarovanja, ter informacije o službah in organizacijah, ki jima zagotavljajo plačila, pokojnino ali druge prejemke.

Če se pri sodniku vloži zahtevek za nadomestilo, morata zakonca predložiti častno izjavo, s katero potrjujeta točnost podatkov o svojih dohodkih, sredstvih, premoženju in življenjskih razmerah.

V primeru sodne sporazumne razveze zakonske zveze v zahtevku ni treba navesti razlogov za razvezo, priložiti pa mu je treba datiran sporazum, ki so ga podpisali zakonca in njun(-a) odvetnik(-a) in s katerim se urejajo vse posledice razveze zakonske zveze ter ki po potrebi vključuje izjavo o prenehanju premoženjskih razmerij med zakoncema (état liquidatif du régime matrimonial).

V drugih primerih v zahtevku ni treba navesti niti pravne podlage niti razlogov za razvezo, po potrebi pa je treba vanj vključiti predloge za začasne ukrepe.

  • Zahtevek za razveljavitev zakonske zveze

Posebni dokumenti se ne zahtevajo, vendar mora vložnik zahtevka predložiti dokumente, ki dokazujejo, da lahko razlogi, na katere se vložnik sklicuje, privedejo do razveljavitve zakonske zveze.

12 Ali lahko dobim pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Pridobitev popolne ali delne brezplačne pravne pomoči je odvisna od finančnih sredstev zadevne osebe (glej „Pravna pomoč – Francija“).

13 Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo v zvezi z razvezo/prenehanjem življenjske skupnosti/razveljavitvijo zakonske zveze?

Zoper te sodne odločbe je mogoče začeti običajne pritožbene postopke.

14 Kaj je treba storiti, da bo odločba o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici, priznana v tej državi članici?

Odločbe, izdane v postopku za razvezo zakonske zveze, se samodejno priznajo, ne da bi bilo treba začeti kakršen koli poseben postopek.

Enako velja za odločbe o razveljavitvi zakonske zveze.

15 Pri katerem sodišču je treba vložiti zahtevek za izpodbijanje priznanja odločbe o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

Za izpodbijanje priznanja takih odločb se lahko pri okrožnem sodišču vloži tožba za neizvršljivost (action en inopposabilité). Odločba o neizvršljivosti je podlaga za izpodbijanje morebitnega poznejšega zahtevka za eksekvaturo, ki ga vloži nasprotna stranka (tj. zahtevek, da se v Franciji razglasi izvršljivost odločbe, izdane v drugi državi). V nasprotnem primeru je zavrnitev enakovredna eksekvaturi.

Postopek je enak kot pri tožbi za eksekvaturo.

16 Katero pravo se uporablja v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v tej državi članici ali imata različno državljanstvo?

V skladu z določbami Uredbe (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti, lahko pravo, ki se uporabi v postopku za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti, izbereta zakonca.

Če ga ne izbereta, se v postopku za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti uporabi pravo države:

  • običajnega prebivališča zakoncev v trenutku, ko se je začel postopek pred sodiščem, ali če to ni mogoče,
  • zadnjega skupnega običajnega prebivališča zakoncev, če več kot eno leto pred začetkom postopka pred sodiščem tam nista nehala prebivati in če eden od njiju ob začetku sodnega postopka tam še vedno prebiva, ali če to ni mogoče,
  • katere državljana sta oba zakonca v trenutku, ko se je začel postopek pred sodiščem, ali če to ni mogoče,
  • v kateri se je začel postopek pred sodiščem.

Če pa se zahtevek nanaša na spremembo prenehanja življenjske skupnosti v razvezo zakonske zveze, se za razvezo zakonske zveze uporabi pravo, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti, razen če se zakonca dogovorita drugače.

Ta pravila veljajo tudi za zakonce v primeru sporazumne razveze zakonske zveze z zasebno listino, ki jo podpišeta odvetnika in ki se shrani pri notarju. Vendar zakonca ne moreta uporabiti koncepta lex fori, ker se postopek ne vodi pred sodiščem.

Sorodne povezave

Spletišče ministrstva za pravosodje

Spletišče Legifrance

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Your-Europe

Zadnja posodobitev: 16/12/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.