Družinske preživnine

1 Kaj pomenita izraza „preživnina – preživljanje“ in „preživninska obveznost“? Katere osebe morajo plačati preživnino drugi osebi?

Preživnina je namenjena kritju vseh ustreznih, tj. potrebnih in običajnih materialnih potreb upravičenca ob upoštevanju okoliščin vsakega primera. To vključuje zlasti hrano, oblačila, nastanitev (vključno z ogrevanjem in elektriko), zdravstveno varstvo in higieno, tudi plačilo dodatnih prispevkov za socialno zavarovanje ter izdatkov za prostočasne in rekreacijske dejavnosti, kulturo in šport, komunikacije in sredstva javnega obveščanja (telefon, radio, TV, internet) ter izobraževanje in usposabljanje. Preživnina ne vključuje prispevkov za ustvarjanje premoženja ali zasebne pokojninske načrte.

Preživninska obveznost je obveznost plačevanja ustrezne preživnine. Višina preživnine je odvisna od posebnih potreb upravičenca do preživnine in plačilne sposobnosti preživninskega zavezanca.

Preživnino morajo plačevati:

• starši otrokom in vnukom,
• otroci staršem in starim staršem,
• zakonci in registrirani partnerji drug drugemu.

2 Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? Ali se predpisi za preživljanje mladoletnikov razlikujejo od predpisov za preživljanje odraslih?

Starostne omejitve ni. Otroci so upravičeni do preživnine, dokler se ne morejo sami preživljati.

Glavne razlike med upravičenostjo do preživnine za mladoletne in polnoletne otroke se nanašajo na njeno pravno izvrševanje.

3 Naj se za pridobitev preživnine obrnem na pristojni organ ali na sodišče? Kateri so glavni elementi tega postopka?

Preživninske zahtevke je treba uveljavljati v sodnem postopku.

V civilnih pravdnih postopkih morajo zakonci in registrirani partnerji uveljavljati svoje zahtevke z uvedbo sodnega postopka. O zadevi odloči sodišče – v praksi je to sodnik –, ki po opravljenem postopku pridobivanja dokazov izda odločbo. Poleg tega lahko zakonca ali registrirana partnerja zaprosita tudi za začasno odredbo za začasno plačevanje preživnine v povezavi s preživninskim postopkom ali postopkom za razvezo/prenehanje zakonske zveze. V teh primerih sodišče odloči na podlagi postopka preverjanja.

Preživnino za otroka je treba uveljavljati v nepravdnem postopku – to velja tudi, ko gre za polnoletne otroke. Skrbstveno sodišče (Pflegschaftsgericht) – v praksi je to višji uradnik ali uradnica v avstrijski sodni organizaciji, pooblaščena za sprejemanje odločitev (Rechtspfleger) – sprejme odločbo na podlagi postopka pridobivanja dokazov. Poleg tega lahko otrok zaprosi za začasno odredbo za začasno plačevanje preživnine v povezavi s preživninskim postopkom; sodišče odloči o zadevi na podlagi postopka preverjanja. Mladoletni otroci lahko zaprosijo za začasno plačevanje preživnine ne glede na preživninski postopek.

4 Ali se zahtevek lahko vloži v imenu sorodnika (če da, do katerega kolena) ali v imenu otroka?

Zahtevo za določitev ali izvršitev preživnine za mladoletne otroke lahko vloži zakoniti zastopnik, tj. oseba, ki ima pravico do varstva in vzgoje otroka. S soglasjem te osebe lahko služba za socialno skrbstvo za otroke in mladino (Kinder- und Jugendhilfeträger) deluje tudi kot otrokov zastopnik.

V vseh drugih primerih lahko tožnika zastopa le pooblaščena oseba ali poseben zakoniti zastopnik (skrbništvo (Erwachsenenvertreter)).

5 Če nameravam začeti postopek pred sodiščem, kako ugotovim, katero sodišče je pristojno?

Pristojnost v preživninskih zadevah je opredeljena z zakonom.

V skladu s členom 114 avstrijskega zakona o sodni pristojnosti (Jurisdiktionsnorm – JN) je skrbstveno sodišče (Pflegschaftsgericht) pristojno tudi za odločbe o pravnih zahtevkih za preživnino za mladoletne otroke; pravni zahtevki za preživnino za druge prednike ali potomce spadajo v pristojnost sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za spore na območju, kjer ima upravičenec stalno ali običajno prebivališče.

V skladu s členom 76a JN je za preživninske zadeve med zakonci ali registriranimi partnerji pristojno sodišče, pred katerim poteka postopek za razvezo ali prenehanje zakonske zveze. Če tak postopek ne poteka, je pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec stalno ali običajno prebivališče (členi 65 do 71 JN).

6 Ali moram kot prosilec uporabiti posrednika za začetek postopka pred sodiščem (npr. odvetnika, osrednji ali lokalni organ itd.)? Če ne, kakšen je postopek?

Preživnina za otroka: na prvi stopnji stranke ne potrebujejo zastopnika. Če ga želijo, jih lahko v zadevah, ki vključujejo denarna sredstva ali denarno vrednost nad 5 000 evrov, zastopa le odvetnik (relativna zahteva za pravno zastopanje, člen 101(1) avstrijskega zakona o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz – AußStrG)). V primeru pritožbenega postopka velja absolutna zahteva za pravno zastopanje.

Preživnina za zakonce ali registrirane partnerje: na prvi stopnji stranke ne potrebujejo zastopnika. Če ga želijo, jih lahko v zadevah, ki vključujejo denarna sredstva ali denarno vrednost nad 5 000 evrov, zastopa le odvetnik (relativna zahteva za pravno zastopanje, člen 29(1) avstrijskega zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO)). V primeru pritožbenega postopka velja absolutna zahteva za pravno zastopanje.

7 Ali moram za začetek postopka plačati sodno takso? Če da, koliko ta znaša? Če so moja finančna sredstva nezadostna, ali lahko dobim brezplačno pravno pomoč?

Takse za vložitev preživninske zadeve na sodišču so različne, odvisno od vrednosti dodeljene preživnine. Osnova za oceno preživninskih zahtevkov, ki so že bili dodeljeni, je zato dodeljeni znesek preživnine. Če zahtevek zadeva prihodnjo preživnino, se kot podlaga za oceno uporabi znesek enoletne preživnine. Če se preživnina dodeli za manj kot eno leto, se kot osnova za oceno upošteva skupni znesek (opomba 1 k tarifni postavki 7 avstrijskega zakona o sodnih taksah (Gerichtsgebührengesetz – GGG – v preživninskih postopkih za otroka; člen 15(5) GGG v preživninskih postopkih za zakonce ali registrirane partnerje).

Pri določitvi dejanskega zneska takse se razlikuje med nepravdnim postopkom za preživnino za otroka in zadevami v zvezi s preživnino za zakonce ali registrirane partnerje.

V postopkih v zvezi s preživnino za otroka je mladoletni vložnik (mlajši od 18 let) oproščen taks.

Za polnoletne vložnike znaša pavšalna taksa za odločbe in poravnave v zvezi s preživninskimi zahtevki 0,5 % vrednosti dodeljene preživnine (tarifna postavka 7, GGG). Če se na podlagi nove zahteve poviša znesek preživnine, ki je že bil dodeljen s pravnomočno odločbo ali na podlagi dogovora, se kot osnova za oceno upošteva razlika med dodeljenim zneskom in prej veljavnim zneskom.

Primer: dodeli se plačilo prihodnje mesečne preživnine v višini 250 evrov.

Pavšalna taksa znaša 15 evrov (250 evrov * 12 * 0,05).

Kadar polnoleten preživninski zavezanec zahteva znižanje preživnine, velja (fiksna) pavšalna taksa v višini 14,40 evra. Taksa se oprosti, če je zahteva vložnika za znižanje zneska preživnine v celoti uspela (opomba 3 k tarifni postavki 7 GGG).

V postopkih v zvezi s preživnino za zakonca ali registriranega partnerja je treba uporabiti tarifno postavko 1 GGG. Pavšalna taksa se zaračuna le za pritožbo – kot zahtevo za uvedbo postopka – in se plača na podlagi pomične lestvice, odvisno od osnove za oceno. Za ponazoritev so spodaj prikazane takse, ki veljajo v skladu s tarifno postavko 1 GGG (na dan 1. decembra 2018):

Vrednost zahtevka v sporu – veljavna taksa

do vključno 150 evrov – 23 evrov

nad 150 evrov do vključno 300 evrov – 45 evrov

nad 300 evrov do vključno 700 evrov – 64 evrov

nad 700 evrov do vključno 2 000 evrov – 107 evrov

nad 2 000 evrov do vključno 3 500 evrov – 171 evrov

nad 3 500 evrov do vključno 7 000 evrov – 314 evrov

nad 7 000 evrov do vključno 35 000 evrov – 743 evrov

nad 35 000 evrov do vključno 70 000 evrov – 1 459 evrov

V civilnih postopkih se v skladu s členi 63 do 73 ZPO na podlagi prošnje dodeli pravna pomoč, če stranka ni zmožna plačati stroškov postopka, ne da bi s tem ogrozila svoja sredstva, potrebna za preživljanje. V skladu s členom 7(1) AußStrG se te določbe smiselno uporabljajo za nepravdne postopke (kot so postopki v zvezi s preživnino za otroka).

V abstraktnem smislu so sredstva, potrebna za preživljanje, določena med statističnim povprečnim dohodkom zaposlenega in minimalnim zneskom za preživetje. Šteje se, da so ta sredstva ogrožena, če se stranka in njena družina, ki je upravičena do preživnine, ne bi mogli niti skromno preživljati, ob upoštevanju vsega uporabnega premoženja ali možnosti ustvarjanja prihrankov med postopkom, ki traja daljše obdobje. Dodeli se lahko tudi delna pravna pomoč.

Pravna pomoč se ne odobri, kadar je tožba ali obramba očitno zlonamerna ali brez vsake možnosti za uspeh. V zvezi s tem državljanstvo stranke ni pomembno.

Pravna pomoč vključuje zlasti začasno oprostitev plačila sodnih taks, stroškov prič, izvedencev in tolmačev ter plačilo potnih stroškov strank, kadar morajo biti te osebno navzoče. Če zakon določa zastopanje po odvetniku (tj. v primeru pritožbenega postopka) ali če se to zdi potrebno glede na konkretne okoliščine v posameznem primeru, se stranki začasno brezplačno dodeli avstrijski odvetnik. Delo odvetnika vključuje tudi svetovanje v predhodnem postopku v zvezi z izvensodno poravnavo.

Člen 71 ZPO določa, da mora stranka, ki ji je dodeljena pravna pomoč, vrniti del zneska ali celotni znesek, katerega plačila je bila začasno oproščena in ki še ni vrnjen, ter plačati nagrado dodeljenemu odvetniku v skladu s plačilno lestvico, kolikor in takoj ko to lahko stori, ne da bi s tem ogrozila svoja sredstva, potrebna za preživljanje. Po treh letih od konca postopka obveznosti vračila ni več mogoče uveljavljati. Sodišče lahko zahteva od stranke, naj v ustreznem roku, ki ga določi sodišče, predloži nov popis premoženja, vključno z razumnimi listinskimi dokazi, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji za vračilo.

8 Kakšno preživnino običajno dodeli sodišče? Kako se izračuna znesek preživnine? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? Če da, kako (npr. s pomočjo sistema samodejne indeksacije)?

Sodišče določi preživnino kot denarno dajatev. Starš, ki vodi gospodinjstvo, v katerem skrbi za otroka, tako prispeva k preživljanju otroka. Drugi starš mora plačevati preživnino.

Višina preživnine, ki jo je treba plačevati za otroka, je odvisna od zmožnosti starša in otrokovih potreb ter se določi za vsak primer posebej. Na podlagi odstotkovne metode, ki je bila kot smernica razvita v sodni praksi, mora preživninski zavezanec plačati določen delež svojega mesečnega (čistega) dohodka, tj.

• 16 % za otroke, mlajše od šest let,
• 18 % za otroke, stare od šest do deset let,
• 20 % za otroke, stare od deset do petnajst let,
• ter 22 % za otroke, starejše od petnajst let.

Če mora oseba plačevati preživnino za več otrok, se deleži v skladu s tem ustrezno zmanjšajo. Če plačuje preživnino za več kot enega otroka, se za vsakega dodatnega otroka, mlajšega od deset let, odbije 1 %, za vsakega dodatnega otroka, starejšega od deset let, 2 %, za zakonca, upravičenega do preživnine, pa od 0 do 3 %, odvisno od njegovega lastnega dohodka.

V skladu s sodno prakso za plačila preživninskih zahtevkov velja zgornja meja (tako imenovana Luxusgrenze (luksuzna meja)), ki je dva- do trikratnik povprečnega zneska za osnovne potrebe (Regelbedarf), ki se je prav tako razvil v sodni praksi. Letno se prilagaja in od 1. julija 2020 mesečno znaša na otroka v starosti:

• do 3 let:                  213,00 evrov.
• od 3 do 6 let:          274,00 evrov,
• od 6 do 10 let:        352,00 evrov.
• od 10 do 15 let:      402,00 evrov.
• od 15 do 19 let:      474,00 evrov.
• od 19 do 25 let:      594,00 evrov.

Preživnina za zakonce ali registrirane partnerje, ki so še poročeni ali živijo v registrirani partnerski skupnosti, je prav tako odvisna od zmožnosti zavezanca in potreb upravičenca ter se določi za vsak primer posebej. Na podlagi odstotkovne metode, ki je bila kot smernica razvita v sodni praksi, se za izračun preživninskega zahtevka stranke z nižjim dohodkom upošteva 40 % družinskih dohodkov (čisti dohodek obeh zakoncev/partnerjev), od česar se odšteje dohodek tožnika. Če ena stranka nima lastnega dohodka in le skrbi za gospodinjstvo, je upravičena do tretjine (33 %) čistega dohodka hranilca družine. Upoštevati je treba tudi druge skrbstvene obveznosti (z zmanjšanjem deležev).

9 Kako in komu se plača preživnina?

Preživnino je treba plačevati vnaprej na začetku zadevnega meseca (člen 1418 avstrijskega civilnega zakonika (Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch – ABGB); člen 70 avstrijskega zakona o zakonski zvezi (Ehegesetz); člen 22(1) avstrijskega zakona o registrirani partnerski skupnosti (Eingetragene Partnerschaft-Gesetz – EPG)). Preživnina se plačuje upravičencu ali njegovemu zastopniku (staršu, skrbniku).

10 Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je potrebno sprožiti, da se ga prisili k plačilu?

Ko je v prvotnem postopku določen znesek preživnine, se lahko zoper zavezanca uvede izterjava (prisilna izvršba) v skladu s splošnimi pravili.

11 Na kratko opišite vse omejitve izvrševanja, zlasti predpise o varstvu preživninskega zavezanca ter o prekluzivnih in zastaralnih rokih v vašem nacionalnem sistemu izvrševanja.

Zavezanec (v izvršilnem postopku: dolžnik) mora obdržati minimalni znesek (tj. znesek, ki ga ni mogoče zaseči), ki je enak eksistenčnemu minimumu (Existenzminimum). Ta se opredeli vsako leto in je odvisen od več dejavnikov. V skladu s členom 291b avstrijskega zakona o izvršbi (Exekutionsordnung – EO) mora dolžnik v primeru izvršbe, ki temelji na pravnem zahtevku za preživnino, obdržati samo 75 % eksistenčnega minimuma. Iz razlike med tem zmanjšanim eksistenčnim minimumom in običajnim eksistenčnim minimumom je treba najprej poravnati vse odprte pravne zahtevke za preživnino, ne glede na vrstni red jamstev, določenih za te zahtevke, in sorazmerno s tekočimi mesečnimi plačili preživnine. Glede na to imajo upravičenci do preživnine prednost pred drugimi upniki.

Za vse (neporavnane) zahtevke, ki so bili dodeljeni z izvršljivo sodno odločbo (Judikatschulden), velja 30-letni zastaralni rok in so zato v tem obdobju pravno izvršljivi.

V zvezi z izvrševanjem preživninskih zahtevkov ni posebnih zastaralnih rokov.

12 Ali obstaja organizacija ali organ, ki mi lahko pomaga v postopku pridobitve preživnine?

Če je pridobljeno pisno soglasje drugega zakonitega zastopnika mladoletnega otroka, lahko služba za socialno skrbstvo za otroke in mladino deluje kot otrokov zastopnik za namene ugotavljanja ali izvrševanja njegovih preživninskih zahtevkov.

13 Ali lahko organizacije (vladne ali zasebne) namesto preživninskega zavezanca v celoti ali delno vnaprej plačajo preživnino?

Namen vnaprejšnjega plačevanja preživnine je zagotoviti, da mladoletni otroci prejmejo plačila preživnine, če eden od staršev preživnine ne plačuje redno ali sploh ne izpolnjuje svoje plačilne obveznosti. Vlada ga odobri na podlagi prošnje. Prošnjo mora v imenu otroka na sodišču vložiti starš, ki je pooblaščen za njegovo zastopanje.

Do preživnine so upravičeni mladoletni otroci, ki:

• imajo običajno prebivališče v Avstriji,
• imajo avstrijsko državljanstvo, ali so državljani druge države članice EU/EGP, ali so brez državljanstva in
• ne živijo v istem gospodinjstvu kot preživninski zavezanec.

Vnaprejšnje plačilo preživnine se dodeli od začetka meseca, v katerem je bila prošnja vložena, za največ pet let; višje deželno sodišče vnaprej plačuje preživnino upravičencu do preživnine prvi dan v mesecu.

14 Če sem v tej državi članici, preživninski zavezanec pa stalno prebiva v drugi državi:

Če preživninski zavezanec živi v tujini in v Avstriji nima premoženja, na katerem bi bilo mogoče opraviti izvršbo, je treba izvršbo opraviti v tujini. V ta namen se lahko zahtevki vložijo prek osrednjega organa (člen 8 avstrijskega zakona o preživninskih obveznostih v tujini iz leta 2014 (Auslandsunterhaltsgesetz 2014)).

14.1 ali lahko dobim pomoč organa ali zasebne organizacije v tej državi članici?

Služba za socialno skrbstvo za otroke in mladino (okrožni organi ali občinske uprave) in okrožna sodišča zagotavljajo podporo preživninskim upravičencem pri uveljavljanju ali izvrševanju zahtevkov. Osrednji organ (Zentrale Behörde) zahteve posreduje drugi državi.

14.2 Če je to mogoče, kako lahko stopim v stik s tem organom ali zasebno organizacijo?

Osrednji organ zagotavlja svetovanje po telefonu in elektronski pošti med uradnimi urami organov in sodišč.

15 Če sem v drugi državi, preživninski zavezanec pa je v tej državi članici:

Ko pristojno sodišče prejme zahtevo upravičenca, jo na splošno obravnava enako, kot če bi upravičenec živel v Avstriji.

Sodišču zahtevo posreduje osrednji organ. Sodišče dodeli pravno pomoč, kadar je to primerno, in poskrbi, da avstrijska odvetniška zbornica imenuje odvetnika, ki bo zagotavljal pravno pomoč. Ta odvetnik, ki pozna avstrijsko pravo, deluje kot zastopnik tujega upravičenca in je odgovoren za vlaganje vseh nadaljnjih zahtev, nakazilo prejetih plačil preživnine in poročanje o teh dejavnostih (člen 9 avstrijskega zakona o preživninskih obveznostih v tujini iz leta 2014).

15.1 ali lahko vložim zahtevek neposredno pri takem organu ali zasebni organizaciji v tej državi članici?

Ker velja načelo sodelovanja med dvema osrednjima organoma, so za zagotavljanje te podpore odgovorni zlasti organi v državi članici stalnega prebivališča.

15.2 Če je to mogoče, kako se lahko obrnem na ta organ ali zasebno organizacijo in kakšno pomoč lahko dobim?

Ni relevantno.

16 Ali to državo članico zavezuje Haaški protokol iz leta 2007?

Da.

17 Če te države članice ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, kateri predpisi se po pravilih njenega mednarodnega zasebnega prava uporabijo za preživninski zahtevek? Katera so relevantna pravila mednarodnega zasebnega prava?

Ni relevantno.

18 Kakšna so pravila glede dostopa do sodnega varstva v čezmejnih primerih v okviru EU, v skladu s strukturo Poglavja V uredbe o preživninskih obveznostih?

Do 1. avgusta 2014 so veljale samo določbe tega poglavja; od takrat se dostop do sodnega varstva v čezmejnih primerih ureja tudi s členom 10 in naslednjimi avstrijskega zakona o preživninskih obveznostih v tujini iz leta 2014, BGBl (Zvezni uradni list) I 34/2014.

19 Kakšne ukrepe ta država članica sprejme za zagotovitev izvajanja dejavnosti iz člena 51 uredbe o preživninskih obveznostih?

Z avstrijskim zakonom o preživninskih obveznostih v tujini iz leta 2014 so bili vzpostavljeni poenostavljeni birokratski postopki, da se oddelku I 10 zveznega ministrstva za pravosodje omogoči obravnava vse večjega števila zadev z nespremenjenim številom zaposlenih.

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.