Družinske preživnine

1 Kaj pomenita izraza „preživnina – preživljanje“ in „preživninska obveznost“? Katere osebe morajo plačati preživnino drugi osebi?

Zajemata skupne preživninske obveznosti staršev do mladoletnih otrok v skladu z njunimi finančnimi sredstvi, ne glede na to, ali sta v zakonski zvezi ali razvezana. Preživninske obveznosti veljajo tudi do nekdanjega zakonca, če se ta ni sposoben sam preživljati z lastnimi finančnimi sredstvi.

Preživnino so dolžni plačevati starši za svoje otroke in/ali nekdanji zakonci med seboj ter odrasli otroci za svoje starše, če se ti niso sposobni sami preživljati z lastnim premoženjem ali dohodki.

2 Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? Ali se predpisi za preživljanje mladoletnikov razlikujejo od predpisov za preživljanje odraslih?

Preživninska obveznost preneha, ko otrok postane polnoleten, tj. ko dopolni 18 let, razen če se otrok ni sposoben sam preživljati, ko postane polnoleten. To velja v primerih, ko otrok trpi za fizično ali duševno boleznijo ali ne more delati, ker se šola na visokošolski ali poklicni ustanovi ali kadar otrok moškega spola služi vojaški rok.

V skladu s ciprskim pravom ter zlasti členom 34 zakona o razmerjih med starši in otroki(zakon št. 216/90) imajo preživninsko obveznost tudi odrasli otroci do svojih staršev.

3 Naj se za pridobitev preživnine obrnem na pristojni organ ali na sodišče? Kateri so glavni elementi tega postopka?

Obrniti se morate na sodišče, konkretneje družinsko sodišče, pristojno za območje, na katerem imate stalno prebivališče.

Postopek se začne z začetno zahtevo za izterjavo preživnine, ki ji je treba priložiti vložnikovo zapriseženo izjavo, ki se vpiše v sodni register. Zahteva se vroči tožencu (preživninskemu zavezancu), ki ima pravico podati izjavo in vložiti ugovor. Če stranki soglašata, se odločba o preživnini izda na podlagi sporazuma. Sicer se zahteva predloži v sodno obravnavo, sodišče pa o njej odloči na podlagi pričanj obeh strani.

4 Ali se zahtevek lahko vloži v imenu sorodnika (če da, do katerega kolena) ali v imenu otroka?

Če je upravičenec mladoletna oseba (tj. otrok, mlajši od 18 let), zahtevo vloži njegov skrbnik (na primer mati) v imenu upravičenca in v njegovo korist.

5 Če nameravam začeti postopek pred sodiščem, kako ugotovim, katero sodišče je pristojno?

V skladu s členom 12 zakona št. 23/90 o družinskih sodiščih (kakor je bil spremenjen) je v primeru, ko je upravičenec mladoletna oseba, pristojno sodišče v kraju, kjer ima upravičenec ali zavezanec stalno prebivališče (člen 12(1)(b)). V vseh drugih primerih (tj. ko je upravičenec odrasla oseba) je pristojno sodišče v kraju, kjer ima vlagatelj (upravičenec) ali zavezanec stalno prebivališče ali sedež podjetja (člen 12(1)(a)).

6 Ali moram kot prosilec uporabiti posrednika za začetek postopka pred sodiščem (npr. odvetnika, osrednji ali lokalni organ itd.)? Če ne, kakšen je postopek?

Vložniki se lahko na sodišče obrnejo osebno ali prek odvetnika.

V zvezi s postopkom glej točko 3 zgoraj.

7 Ali moram za začetek postopka plačati sodno takso? Če da, koliko ta znaša? Če so moja finančna sredstva nezadostna, ali lahko dobim brezplačno pravno pomoč?

Za postopek je treba plačati stroške, ki vključujejo odvetniško nagrado (če vložnika zastopa odvetnik) in dejanske sodne stroške. Znesek je določen v pravilniku, ki ga redno objavlja ciprsko vrhovno sodišče. Dejanski strošek je odvisen od trajanja in/ali zapletenosti postopka. Če vložnik nima zadostnih finančnih sredstev, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v skladu z zakonom št. 165(I)/2002, kakor je bil spremenjen.

8 Kakšno preživnino običajno dodeli sodišče? Kako se izračuna znesek preživnine? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? Če da, kako (npr. s pomočjo sistema samodejne indeksacije)?

Vrste preživnin, ki jih dodeli sodišče, so: preživnina starša za otroka, preživnina otroka za starša in preživnina nekdanjega zakonca za nekdanjega zakonca. Znesek preživnine se izračuna ob upoštevanju potreb upravičenca in finančnih sredstev zavezanca. Preživnina vključuje vse, kar je potrebno za preživljanje in dobrobit upravičenca ter tudi njegove stroške izobraževanja, kadar je to primerno (člen 37 zakona št. 216/90).

Sodišče lahko na podlagi predloga vložnika (ali njegovega zastopnika) spremeni odločbo o preživnini, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine upravičenca oziroma razmere preživninskega zavezanca (člen 38(1) zakona št. 216/90).

Zakon (člen 38(2) zakona št. 216/90) določa, da na spremembo preživnine vplivajo spremenjene okoliščine ali stroški, poleg tega pa določa desetodstotno (10-odstotno) samodejno povišanje preživnine vsakih štiriindvajset (24) mesecev, razen če sodišče ne določi drugače.

9 Kako in komu se plača preživnina?

Preživnina se z bančnim nakazilom, čekom ali gotovino mesečno plačuje bodisi upravičencu bodisi njegovemu skrbniku bodisi njegovemu odvetniku.

10 Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je potrebno sprožiti, da se ga prisili k plačilu?

Če zavezanec ne plačuje preživnine v skladu z odločbo o preživnini, se preživnina izterja podobno, kot se izterjajo plačila denarnih kazni. Postopek vključuje izdajo naloga za pridržanje (člen 40 zakona št. 216/90).

11 Na kratko opišite vse omejitve izvrševanja, zlasti predpise o varstvu preživninskega zavezanca ter o prekluzivnih in zastaralnih rokih v vašem nacionalnem sistemu izvrševanja.

V skladu s členom 9(3) zakona št. 232/91 je zavezanec po obdobju dveh let oproščen obveznosti plačila zapadlega zneska na podlagi odločbe o preživnini.

Vsako obdobje odsotnosti zavezanca iz Republike Ciper je izključeno iz izračuna zgoraj navedenega obdobja.

12 Ali obstaja organizacija ali organ, ki mi lahko pomaga v postopku pridobitve preživnine?

Takega organa ali organizacije na nacionalni ravni ni.

13 Ali lahko organizacije (vladne ali zasebne) namesto preživninskega zavezanca v celoti ali delno vnaprej plačajo preživnino?

Glej odgovor zgoraj.

14 Če sem v tej državi članici, preživninski zavezanec pa stalno prebiva v drugi državi:

14.1 ali lahko dobim pomoč organa ali zasebne organizacije v tej državi članici?

Da, v tem primeru se lahko vložnik/upravičenec po pomoč obrne na osrednji organ Republike Ciper, tj. ministrstvo za pravosodje in javni red.

14.2 Če je to mogoče, kako lahko stopim v stik s tem organom ali zasebno organizacijo?

Zadevna oseba ali njen odvetnik lahko stopi v stik z osrednjim organom po telefonu, pisno (z dopisom, po telefaksu ali elektronski pošti) ali se pri njem zglasi osebno.

15 Če sem v drugi državi, preživninski zavezanec pa je v tej državi članici:

15.1 ali lahko vložim zahtevek neposredno pri takem organu ali zasebni organizaciji v tej državi članici?

Če je vložnik/upravičenec v drugi državi, zavezanec pa na Cipru, se lahko vložnik po pomoč obrne na ministrstvo za pravosodje in javni red, ki je osrednji organ, prek ustreznega osrednjega organa v državi, v kateri je, ne pa neposredno.

Lahko pa se prek svojega odvetnika obrne neposredno na sodišče.

15.2 Če je to mogoče, kako se lahko obrnem na ta organ ali zasebno organizacijo in kakšno pomoč lahko dobim?

V posebnem primeru se lahko po telefonu ali pisno (z dopisom, po telefaksu ali elektronski pošti) naveže stik s ciprskim osrednjim organom, ta pa zagotovi pomoč pri posredovanju pisne zahteve za preživnino pristojnemu nacionalnemu sodišču.

16 Ali to državo članico zavezuje Haaški protokol iz leta 2007?

Da, Ciper Haaški protokol iz leta 2007 zavezuje.

17 Če te države članice ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, kateri predpisi se po pravilih njenega mednarodnega zasebnega prava uporabijo za preživninski zahtevek? Katera so relevantna pravila mednarodnega zasebnega prava?

n.r.

18 Kakšna so pravila glede dostopa do sodnega varstva v čezmejnih primerih v okviru EU, v skladu s strukturo Poglavja V uredbe o preživninskih obveznostih?

Z izvajanjem nove uredbe o preživninskih obveznostih (Uredba Sveta (ES) št. 4/2009) se zahteve zdaj posredujejo neposredno pristojnemu sodišču Republike Ciper prek osrednjega organa Republike Ciper.

Dostop do sodnega varstva je olajšan tudi z zagotavljanjem pravne pomoči na podlagi nacionalne zakonodaje, tj. zakona št. 165(I)/2002, in v okviru zadevne direktive EU o pravni pomoči v čezmejnih sporih.

19 Kakšne ukrepe ta država članica sprejme za zagotovitev izvajanja dejavnosti iz člena 51 uredbe o preživninskih obveznostih?

Za zagotovitev pravilnega izvajanja člena 51 osrednji organ tesno sodeluje z drugimi pristojnimi organi države, med drugim z namenom pridobivanja zahtevanih informacij, kot so naslov zavezančevega stalnega prebivališča in poslovnega naslova, njegovi prihodki itd., iskanja zavezanca ter vročanja sodnih pisanj zavezancu z ugotavljanjem veljavnega naslova za vročanje in sporočanjem tega naslova sodnim organom.

Kljub predvideni pravni pomoči so vložnikom na voljo zgoraj navedene možnosti ter posredovanje prošenj prek osrednjega organa v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009, zato v zvezi s pravno pomočjo ni težav.

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.