Družinske preživnine

Portugalska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomenita izraza „preživnina – preživljanje“ in „preživninska obveznost“? Katere osebe morajo plačati preživnino drugi osebi?

„Preživnina/preživljanje“ pomeni vse bistveno, kar oseba potrebuje za preživetje in bivanje, ter bistvena oblačila. Vključuje tudi izobraževanje in vzgojo, če je oseba mladoletni otrok.

Po zakonu morajo preživnino plačevati naslednje osebe po navedenem vrstnem redu:

  • zakonec ali nekdanji zakonec;
  • potomci;
  • predniki;
  • bratje in sestre;
  • strici in tete do polnoletnosti osebe, ki ji je namenjena preživnina;
  • očim in mačeha za mladoletne pastorke, za katere skrbi ali je skrbel(-a) v času smrti zakonca.

Poleg navedenih primerov, v katerih je preživninska obveznost določena z zakonom, lahko preživninske obveznosti izhajajo tudi iz volila (volilo o preživljanju, navedeno v oporoki) ali pogodbe.

2 Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? Ali se predpisi za preživljanje mladoletnikov razlikujejo od predpisov za preživljanje odraslih?

Otrok je upravičen do preživnine do polnoletnosti, kar pomeni do 18. leta starosti. Otroci med 16. in 18. letom starosti lahko pridobijo popolno poslovno sposobnost s sklenitvijo zakonske zveze.

Materialnopravna pravila, ki veljajo za preživljanje otrok in odraslih, se razlikujejo: preživnina za odraslo osebo vključuje le stroške preživetja, bivanja in oblačil, preživnina za otroka pa poleg tega vključuje tudi stroške šolanja in usposabljanja.

Če se otrok po tem, ko postane polnoleten ali predhodno pridobi popolno poslovno sposobnost, odloči nadaljevati šolanje ali usposabljanje, lahko zoper starše začne preživninski postopek. V tem primeru preživnina poleg preživetja, bivanja in oblačil vključuje tudi stroške njegovega šolanja in usposabljanja. Trajanje plačevanja se določi sporazumno ali z odločbo. Z odločbo se določi ustrezno trajanje za razumno obdobje usposabljanja ali izobraževanja.

V izjemnem primeru, opisanem zgoraj, ko odrasel otrok nadaljuje usposabljanje, preživnina za odraslo osebo vključuje tudi stroške usposabljanja in šolanja. Zakon določa domnevo, da se za odraslega otroka, za katerega se zahteva preživnina, do njegovega 25. leta starosti ohrani višina preživnine, določena, ko je bil otrok še mladoletnik. V tem primeru breme nosi starš, ki mora dokazati, da višina preživnine, kot je bila določena, ko je bil otrok še mladoletnik, ni več potrebna ali je previsoka, saj je otrok postal polnoleten.

Tudi pravila civilnega postopka, ki se uporabljajo za določitev in izvršbo preživnine za otroka ali odraslo osebo, se v nekaterih primerih razlikujejo. Razlike med postopkovnimi pravili, ki se uporabljajo, so navedene v odgovorih na vprašanja Naj se za pridobitev preživnine obrnem na pristojni organ ali na sodišče? „Kateri so glavni elementi tega postopka?“ ter „Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je potrebno sprožiti, da se ga prisili k plačilu?“

3 Naj se za pridobitev preživnine obrnem na pristojni organ ali na sodišče? Kateri so glavni elementi tega postopka?

Odgovor na to vprašanje se razlikuje glede na primere, ki so na kratko opisani v nadaljevanju.

Določitev zneska preživnine za otroka in preživnine med zakoncema v primeru predhodnega sporazuma

Oseba, ki mora plačevati preživnino, in oseba, ki je do nje upravičena, lahko sporazumno določita znesek. V primeru preživnine za otroka ali preživnine med zakoncema lahko stranki zahtevata potrditev sporazuma pri sodišču ali pred vodjo registra osebnih stanj (Conservador do Registo Civil), odvisno od naslednjih okoliščin.

V primeru nasprotovanja razvezi zakonske zveze je vseeno mogoče doseči dogovor o preživnini mladoletnih otrok. V takem primeru je treba od sodišča v postopku zahtevati odobritev sporazuma o preživnini za mladoletne otrok , da se uredi izvrševanje starševske skrbi. V naslednjem podnaslovu so na kratko opisani glavni elementi tega postopka.

V primeru sporazumne razveze zakonske zveze se od vodje registra osebnih stanj zahteva potrditev sporazuma o preživljanju med zakoncema in/ali sporazuma o preživljanju mladoletnih otrok. Za ta postopek, ki ga je mogoče začeti pri katerem koli registru osebnih stanj, je izključno pristojen vodja registra. Državni tožilec pri sodišču na območju registra osebnih stanj, kjer je bil postopek začet, mora dati predhodno mnenje o sporazumih v zvezi s preživljanjem otrok. Če se sporazum potrdi, se izda sklep o razvezi zakonske zveze. Če se sporazum ne potrdi, se postopek za sporazumno razvezo zakonske zveze predloži sodišču v obravnavo. V tem primeru je sodišče pristojno za presojo in potrditev sporazumov v zvezi s preživljanjem otrok ali preživljanjem med zakoncema.

Enaka pravila se uporabljajo v primeru prenehanja življenjske skupnosti ali razglasitve ničnosti oziroma razveljavitve zakonske zveze.

Tudi če ne gre za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti, morata starša sporazum o starševski skrbi ali spremembe takega sporazuma predložiti v potrditev registru osebnih stanj, podobno kot je navedeno zgoraj.

Določitev preživnine, če ni predhodnega sporazuma

Preživnina, ki jo starši plačujejo za mladoletne otroke

V primeru nesporazumne razveze zakonske zveze je treba določitev preživnine za otroka zahtevati v okviru skrbniškega sodnega postopka za ureditev izvajanja starševske skrbi. Pozneje lahko starša zahtevata potrditev sporazuma o starševski skrbi. Če tak sporazum ni sklenjen ali potrjen, državni tožilec zahteva ureditev izvajanja starševske skrbi. Postopek se vodi pri sodišču. Starša sta vabljena na sestanek, na katerega so lahko vabljeni tudi mladoletni otroci in drugi sorodniki. Če na sestanku ni mogoče doseči sporazuma, sodnik določi začasni režim starševske skrbi in napoti stranki na mediacijo ali posebno strokovno obravnavo. Če sporazuma še vedno ni mogoče skleniti, sta starša pozvana k predložitvi vlog in dokazil. Temu sledijo navajanje trditev, sojenje in izrek sodne odločbe.

Enaka pravila se uporabljajo v primeru prenehanja življenjske skupnosti ali razglasitve ničnosti oziroma razveljavitve zakonske zveze.

Preživnina, ki jo plačujejo starši ali druge osebe, ki morajo plačevati preživnino za otroka

Preživnina za otroka se lahko določi tudi v skrbniškem postopku glede preživnine za otroka, kadar je na primer treba začeti postopek zoper osebe, ki morajo plačevati preživnino posebej za ta namen. S tem postopkom se lahko tudi spremeni predhodno določena preživnina. Postopek poteka pred sodiščem. Začne se s predložitvijo vloge, ki se ji priložijo: potrdila, iz katerih izhaja stopnja sorodstvenega razmerja ali svaštva med otrokom in tožencem; po potrebi kopija sodne odločbe, s katero je bila preživnina predhodno določena, in seznam prič. Toženec se pozove pred sodišče. Nato se skliče sestanek, katerega namen je doseči sporazum med strankama. Če sporazum ni dosežen, sledijo odgovor na tožbo, navajanje trditev, sojenje in izrek sodne odločbe.

Preživnina za odraslega otroka ali mladoletnika s popolno poslovno sposobnostjo

Postopek za določitev preživnine za odraslega otroka ali mladoletnika s popolno poslovno sposobnostjo se lahko začne pri katerem koli registru osebnih stanj z vložitvijo vloge, v kateri se navedejo dejanski in pravni razlogi. Vlogi se priložijo listinski dokazi, v njej pa se navedejo tudi vsa druga dokazila. Toženec se pozove pred sodišče. Če ne ugovarja, se vloga šteje za utemeljeno in vodja registra z odločbo določi preživnino. Če toženec ugovarja, poskuša vodja registra doseči dogovor med strankama. Če dogovora ni mogoče doseči, vodja registra zadevo odstopi pristojnemu sodišču v obravnavo.

Če že obstaja sodna zadeva, v kateri je bila določena preživnina za otroka, se vloga za določitev preživnine za otroka, ki je medtem postal polnoleten ali pridobil popolno poslovno sposobnost, pridruži predhodni zadevi in obravnava pri tem sodišču, ne pri registru osebnih stanj.

Med zakoncema in nekdanjima zakoncema

Če ni predhodnega sporazuma, je treba postopek za določitev preživnine med zakoncema in nekdanjima zakoncema začeti pred sodiščem. Postopek se začne z ugotovitveno tožbo in je popolnoma enak postopku, ki je spodaj opisan v zvezi s preživnino za odraslo osebo.

Preživnina za odraslo osebo

Poleg zgoraj navedenih zadev se pred sodiščem začne tudi postopek za določitev preživnine za odrasle (npr. zahtevek za preživnino, ki ga starši naslovijo na otroke). V postopku se izda dajatvena sodba. Začne se s predložitvijo začetne vloge pri sodišču.

Stranka, ki začne postopek, mora v vlogi navesti sodišče, pri katerem vlaga tožbo, opredeliti stranki, navesti njuni imeni, kraj prebivališča ali sedeža ter po možnosti njun poklic in kraj dela, določiti vrsto postopka, pojasniti dejansko stanje in pravne razloge, ki so podlaga za tožbo, navesti zahtevek in opredeliti vrednost spornega predmeta. Navesti mora tudi seznam prič in druga zahtevana dokazila. Vlogi je treba priložiti listine, s katerimi se dokazuje predhodno plačilo začetne sodne takse, in pooblastilo odvetniku, če ta zastopa stranko. Lahko pa se predloži tudi dokazilo, da je bila dodeljena pravna pomoč.

Če je imenovan odvetnik, se začetna vloga vloži elektronsko na obrazcu, ki je na voljo na spletišču https://citius.tribunaisnet.mj.pt/, v skladu s tam navedenimi postopki in navodili. Če stranke ne zastopa pravni zastopnik, lahko vlogo vloži pri sodnem tajništvu na enega od naslednjih načinov: osebno; s priporočeno pošto ali po telefaksu.

Toženec se pozove pred sodišče. Če v postopku sporazum ni dosežen, sledijo naslednje obvezne faze: odgovor na tožbo, izdaja začetne odredbe, navajanje trditev, sojenje in izrek sodne odločbe.

4 Ali se zahtevek lahko vloži v imenu sorodnika (če da, do katerega kolena) ali v imenu otroka?

V primeru preživnine za otroka lahko zahtevo vloži otrokov pravni zastopnik, državni tožilec, oseba, ki ji je bila dodeljena pravica do varstva in vzgoje, ali direktor izobraževalnega ali varstvenega zavoda, ki mu je mladoletna oseba zaupana. Kdor koli lahko obvesti državnega tožilca, da je treba določiti preživnino za otroka.

V primeru preživnine za odrasle osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti, lahko postopek začnejo njihovi pravni zastopniki.

Razen v teh primerih neobstoja poslovne sposobnosti mora preživninski postopek za odrasle osebe ali mladoletnike s popolno poslovno sposobnostjo začeti sama odrasla oseba oziroma tak mladoletnik, pravni zastopnik, ki ga taka oseba imenuje, ali odvetnik, ki ga taka oseba pooblasti za začetek postopka.

Vendar glede odraslih otrok zakon določa naslednjo posebnost: starš, ki prevzame glavno odgovornost za plačevanje izdatkov odraslih otrok ali mladoletnikov s popolno poslovno sposobnostjo, ki ne zmorejo skrbeti sami zase, lahko od drugega starša zahteva, naj prispeva k preživljanju in izobraževanju takih otrok. Ta prispevek se lahko v celoti ali delno nakazuje odraslemu otroku ali mladoletniku s popolno poslovno sposobnostjo, če tako odloči sodnik ali če se starša s tem strinjata.

5 Če nameravam začeti postopek pred sodiščem, kako ugotovim, katero sodišče je pristojno?

Preživnina za otroka

Za zadeve, ki vključujejo skrbniške postopke za ureditev izvajanja starševske skrbi in določitev preživnine za otroka, je pristojno okrajno sodišče za družinske zadeve in mladoletnike (Tribunal de Comarca, Juízo de Família e Menores). Če sodišče za družinske zadeve in mladoletnike ne obstaja, zadevo načeloma obravnava okrajno sodišče, oddelek lokalne stopnje ali splošne pristojnosti (Tribunal de Comarca, Juízo Local or Juízo de Competência Genérica).

Pri ugotavljanju, katero od navedenih sodišč je krajevno pristojno, veljajo naslednja pravila. Na splošno je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima otrok prebivališče ob začetku postopka.

Če otrokovo prebivališče ni znano, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega imata prebivališče nosilca starševske skrbi.

Če imata nosilca starševske skrbi prebivališče v različnih krajih, je pristojno sodišče po kraju prebivališča osebe, ki ji je bila dodeljena pravica do vzgoje in varstva otroka, v primeru skupne pravice do vzgoje in varstva pa po kraju prebivališča osebe, s katero otrok živi.

Če je kateri od postopkov povezan z dvema ali več otroki, ki imajo iste starše, vendar prebivajo v različnih sodnih okrožjih, je pristojno sodišče po kraju, kjer živi največ od navedenih otrok. Če so vse druge okoliščine enake, je pristojno sodišče prve stopnje, pri katerem je bil zahtevek za preživnino vložen.

Če otrok ob začetku postopka ne prebiva na Portugalskem, je pristojno sodišče po kraju prebivališča vložnika ali toženca; če oba prebivata v tujini in je portugalsko sodišče mednarodno pristojno, zadevo obravnava okrajno sodišče v Lizboni, oddelek za družinske zadeve in mladoletnike (Tribunal da Comarca de Lisboa, Juízo de Família e Menores), saj je to sodišče krajevno pristojno za mestno občino Lizbona.

Preživnina za odrasle otroke

Za začetek preživninskega postopka za odrasle otroke je pristojen vsak register osebnih stanj. To ne velja le v primeru, če že obstaja sodna zadeva, v kateri je bila določena preživnina za otroka. V takem primeru se vloga za določitev preživnine za otroka, ki je medtem postal polnoleten ali pridobil popolno poslovno sposobnost, pridruži predhodno začeti zadevi in obravnava pri istem sodišču.

Preživnina za zakonca ali nekdanja zakonca

Postopek za določitev preživnine med zakoncema ali nekdanjima zakoncema se začne pred okrajnim sodiščem za družinske zadeve in mladoletnike, ki je pristojno glede na kraj, v katerem ima toženec prebivališče. Če navedeno sodišče ne obstaja, zadevo načeloma obravnava okrajno sodišče, oddelek lokalne stopnje ali splošne pristojnosti.

Preživnina za odraslo osebo

Razen v zgoraj navedenih primerih se postopek za določitev preživnine za odraslo osebo začne pred okrajnim sodiščem: pred civilnim oddelkom osrednje pristojnosti (če vrednost spornega predmeta presega 50 000,00 EUR); pred oddelkom lokalne stopnje ali splošne pristojnosti, če to obstaja, (če vrednost spornega predmeta ne presega 50 000,00 EUR). Krajevno pristojno je sodišče, ki je pristojno glede na kraj prebivališča toženca.

Izvršba preživnine

V primeru zamud pri plačilu preživnine so za začetek posebnega postopka za izvršbo preživnine pristojna spodaj navedena sodišča.

Če je postopek, v katerem je bila določena preživnina, vodilo okrajno sodišče, oddelek za družinske zadeve in mladoletnike, tako sodišče vodi tudi posebni postopek za izvršbo preživnine kot del ustrezne zadeve, ki se ji pridruži vloga za izvršbo.

Če je postopek, v katerem je bila določena preživnina, vodilo okrajno sodišče, civilni oddelek osrednje pristojnosti (Tribunal de Comarca, Juízo Central Cível), je za posebni postopek za izvršbo preživnine pristojen izvršilni oddelek (Secção de Execução), ki bi bil pristojen, če postopek zaradi vrednosti spornega predmeta ne bi spadal v pristojnost navedenega oddelka osrednje pristojnosti.

Če izvršilni oddelek ne obstaja, je za posebni postopek za izvršbo preživnine pristojen civilni oddelek osrednje pristojnosti, ki je obravnaval zadevno ugotovitveno tožbo, in v takem primeru se izvršba opravi v okviru navedenega postopka.

Če je postopek, v katerem je bila določena preživnina, potekal pri okrajnem sodišču, oddelku lokalne civilne stopnje ali splošne pristojnosti, se izvršba opravi v tem postopku, če oddelek osrednje pristojnosti nima izvršilnega oddelka. Če obstaja izvršilni oddelek, ki je krajevno pristojen za območje, za katero je pristojen oddelek splošne pristojnosti ali lokalne civilne stopnje, pri katerem je bila obravnavana dajatvena tožba, je tak izvršilni oddelek pristojen za posebni postopek za izvršbo preživnine.

Glede izvršbe sodnih odločb velja, da tudi če se izvršba ne opravi pri sodišču, ki je izdalo izvršljivo sodno odločbo, se vloga za izvršbo vloži v ugotovitvenem postopku, v katerem je bila izdana navedena sodna odločba. Če je v takem primeru pristojen izvršilni oddelek, velja, da sodišče, ki je izdalo sodno odločbo, izvršilnemu oddelku takoj pošlje kopijo sodne odločbe, vlogo, ki je podlaga za izvršbo, in spremno dokumentacijo.

Enako pravilo velja v primerih, ko izvršilni oddelek ne obstaja in je za postopek izvršbe pristojen oddelek lokalne civilne stopnje ali splošne pristojnosti.

Če postopka, v katerem je bila določena preživnina, ni vodilo sodišče, ampak register osebnih stanj, se krajevna pristojnost za posebni postopek za izvršbo preživnine določi v skladu z naslednjimi načeli:

  • postopek izvršbe je treba začeti pri sodišču, na območju katerega ima prebivališče preživninski zavezanec; lahko pa preživninski upravičenec izbere sodišče, pri katerem je treba obveznost izpolniti, če prebiva na metropolitanskem območju Lizbone ali Porta in na istem metropolitanskem območju prebiva tudi preživninski zavezanec;
  • če je treba izvršbo zahtevati na območju, kjer ima prebivališče preživninski zavezanec, ta pa ne prebiva na Portugalskem, vendar ima tam premoženje, je pristojno sodišče, na območju katerega je premoženje.

V zvezi s stvarno pristojnostjo za izvršbo preživnine na podlagi sklepa vodje registra osebnih stanj veljajo naslednja pravila:

okrajno sodišče, oddelek za družinske zadeve in mladoletnike, je pristojno za pripravo in odločanje v postopku za izvršbo preživnine med zakoncema in nekdanjima zakoncema, za otroke ter za odrasle otroke in mladoletnike s popolno poslovno sposobnostjo. Ker pa v takem primeru zadevna ugotovitvena tožba ni bila obravnavana pri oddelku za družinske zadeve in mladoletnike, temveč pri registru osebnih stanj, lahko sodišča odločijo, da je pristojen izvršilni oddelek okrajnega sodišča.

Če izvršilnega oddelka ni, je za posebni postopek za izvršbo preživnine pristojen oddelek lokalne civilne stopnje ali splošne pristojnosti.

Opomba:
Zgoraj navedena pravila o pristojnosti nacionalna sodišča različno razlagajo.

6 Ali moram kot prosilec uporabiti posrednika za začetek postopka pred sodiščem (npr. odvetnika, osrednji ali lokalni organ itd.)? Če ne, kakšen je postopek?

Na splošno velja, da imenovanje odvetnika v postopku glede preživnine za otroka ni nujno, razen v fazi pritožbe. Odrasli vložniki ali vložniki s popolno poslovno sposobnostjo (na primer skrbnik otroka) lahko pred sodiščem nastopajo sami, če postopek obravnava sodišče prve stopnje. Vendar pa je otroku treba postaviti odvetnika, če si interesi otroka in njegovih staršev, pravnega zastopnika ali osebe, ki ji je otrok dejansko zaupan v varstvo in vzgojo, nasprotujejo, pa tudi, če otrok, ki je dovolj zrel, od sodišča to zahteva.

Glede drugih preživninskih postopkov se uporabljajo splošna načela, navedena v nadaljevanju.

Imenovanje odvetnika je potrebno: v zadevah, ki so v pristojnosti sodišč z omejitvijo vrednosti spornega predmeta in v katerih je dopustno redno pravno sredstvo; v zadevah, v katerih je pravno sredstvo vedno dopustno, ne glede na vrednost spornega predmeta; v pritožbenih postopkih in zadevah pred višjimi sodišči.

Trenutno (leta 2019) je redno pravno sredstvo dopustno le, če vrednost spornega predmeta presega mejno vrednost sodišča, pri katerem je vloženo pravno sredstvo, izpodbijana odločba pa je za pritožnika neugodna v znesku, ki prav tako presega polovico mejne vrednosti navedenega sodišča. V primeru dvomov glede vrednosti škode se upošteva samo vrednost spornega predmeta. To pravno načelo ima različne izjeme, ki so navedene tudi v drugih posebnih pravnih določbah. Leta 2019, ob prenovitvi tega informativnega lista, v civilnih zadevah za sodišča veljajo naslednje mejne vrednosti: pritožbeno sodišče (Tribunal da Relação) – 30 000,00 EUR; sodišče prve stopnje (Tribunal de Primeira Instância) – 5 000,00 EUR.

Čeprav se zahteva imenovanje odvetnika, lahko odvetniški pripravniki, pravni svetovalci in stranke same vlagajo vloge, ki ne vsebujejo pravnih vprašanj.

7 Ali moram za začetek postopka plačati sodno takso? Če da, koliko ta znaša? Če so moja finančna sredstva nezadostna, ali lahko dobim brezplačno pravno pomoč?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, ali postopek za določitev preživnine obravnava sodišče ali register osebnih stanj, in od tega, ali so stranke upravičene do pravne pomoči ali ne. Stroške zaračuna sodišče. Takse pa zaračuna urad registra osebnih stanj.

Stroški v zadevah, za katere so pristojna sodišča

Oprostitve plačila stroškov

Mladoletne osebe so oproščene plačila stroškov, če jih zastopa državni tožilec ali odvetnik, ki ga imenuje sodišče, v zadevah, ki se obravnavajo pri sodišču; prav tako so oproščene plačila taks v zadevah, ki jih obravnava urad registra osebnih stanj.

Mladoletne osebe ali njihovi pravni zastopniki so oproščeni tudi plačila stroškov v pritožbenih postopkih zoper odločbe o uvedbi, spremembi ali ukinitvi preživnine, ki so izdane v postopkih pred sodišči za mladoletnike. Postopki pred sodišči za mladoletnike, v katerih se lahko določi preživnina, so običajno postopki v zvezi s preživnino za otroka in postopki za ureditev starševske skrbi. Gre za posebne, nepravdne zadeve.

Stranke v postopku pred sodiščem za mladoletnike so oproščene vnaprejšnjega plačila sodnih taks, tudi v postopkih za določitev preživnine. V teh zadevah stranka sodne takse ne plača vnaprej, ampak jo mora plačati v desetih dneh po izreku sodbe v postopku o glavni stvari. To velja tudi, če sodba še ni postala pravnomočna.

Razen v zgoraj navedenih primerih je stroške praviloma treba plačati. Edina izjema je, če je stranka upravičena do pravne pomoči in/ali če se za zadevni postopek uporablja poglavje V Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008, ki je navedena v nadaljevanju.

Stroški

Razen v zgoraj navedenih izjemah je treba ob vložitvi tožbe za določitev preživnine plačati začetno sodno takso. Začetna sodna taksa ustreza predujmu za končne stroške.

Stroški vključujejo sodno takso, izdatke in stroške stranke.

Sodne takse

Za določitev zneska sodnih taks, ki ga je treba plačati, je nujno poznati vrednost spornega predmeta, saj se sodna taksa izračuna na podlagi tega zneska v skladu z eno od preglednic, ki so priložene uredbi o stroških postopka.

Pri uporabi navedenih preglednic:

  • je vrednost postopka za določitev dokončne preživnine enaka petkratniku letnega zneska, ki se zahteva v vlogi, kar pomeni, da je vrednost tega postopka enaka vsoti zahtevanega mesečnega plačila, pomnoženi s 60;
  • vrednost postopka za zavarovanje začasne preživnine ustreza zahtevanemu mesečnemu plačilu, pomnoženemu z 12;
  • vrednost postopka za razvezo zakonske zveze in postopka za ureditev izvajanja starševske skrbi, ki se poleg preživnine nanaša tudi na druga nematerialna upravičenja, znaša najmanj toliko kot mejna vrednost za pritožbeno sodišče plus en cent (leta 2019: 30 000,01 EUR).

Preglednica I-A uredbe o stroških postopka se uporablja v naslednjih primerih: v zadevah za določitev dokončne preživnine za odrasle osebe, odrasle otroke ali mladoletnike s popolno poslovno sposobnostjo, pri katerih se uporabi običajni postopek; v posebnih postopkih (sodišče za razveze ali mladoletnike), v katerih se po potrebi določi preživnina za zakonca, mladoletne otroke, odrasle otroke ali mladoletnike s popolno poslovno sposobnostjo. Sodna taksa, ki jo je treba plačati, je izražena v obračunski enoti.

Leta 2019 (ob pripravi tega informativnega lista) znaša vrednost ene obračunske enote 102,00 EUR. Ta vrednost se običajno vsako leto posodobi, zato je treba preveriti posodobljeno nacionalno zakonodajo. Leta 2019 je vrednost sodne takse, ki jo je treba plačati, v skladu s preglednico I-A uredbe o stroških postopka naslednja, odvisno od vrednosti spornega predmeta:

  • do 2 000,00 EUR: 1 obračunska enota;
  • od 2 000,01 EUR do 8 000,00 EUR: dve obračunski enoti;
  • od 8 000,01 EUR do 16 000,00 EUR: tri obračunske enote;
  • od 16 000,01 EUR do 24 000,00 EUR: štiri obračunske enote;
  • od 24 000,01 EUR do 30 000,00 EUR: pet obračunskih enot;
  • od 30 000,01 EUR do 40 000,00 EUR: šest obračunskih enot;
  • od 40 000,01 EUR do 60 000,00 EUR: sedem obračunskih enot;
  • od 60 000,01 EUR do 80 000,00 EUR: osem obračunskih enot;
  • od 80 000,01 EUR do 100 000,00 EUR: devet obračunskih enot;
  • od 100 000,01 EUR do 150 000,00 EUR: deset obračunskih enot;
  • od 150 000,01 EUR do 200 000,00 EUR: dvanajst obračunskih enot;
  • od 200 000,01 EUR do 250 000,00 EUR: štirinajst obračunskih enot;
  • od 250 000,01 EUR do 275 000,00 EUR: šestnajst obračunskih enot.

Pri vrednostih nad 275 000,00 EUR se sodna taksa za vsakih 25 000,00 EUR ali del tega zneska zviša za tri obračunske enote.

V primeru postopka zavarovanja za določitev začasne preživnine, obravnav pred izvršbo za izterjavo preživnine za mladoletne otroke in posebnega postopka za izvršbo preživnine se uporablja preglednica II-A, priložena uredbi o stroških postopka. Za primer se lahko vzamejo naslednje vrednosti (2019):

  • vrednost sodne takse, ki se plača v postopku zavarovanja za določitev začasne preživnine, je odvisna od vrednosti preživnine, in sicer:
  • do 2 000,00 EUR: 3 obračunske enote;
  • 300 000,01 EUR ali več: osem obračunskih enot;
  • če so ukrepi zavarovanja izjemno zahtevni: devet do dvajset obračunskih enot.
  • Vrednost sodne takse, ki se plača pri obravnavah pred izvršbo za izterjavo preživnine za otroka, znaša od 0,5 do 5 obračunskih enot.
  • Vrednost sodne takse, ki se plača za začetek posebnega preživninskega postopka, je:

(če izvršilne ukrepe opravi sodni izvršitelj)

  • do 30 000,00 EUR: 2 obračunski enoti;
  • 30 000,01 EUR ali več: 4 obračunske enote.

štiri obračunske enote; (če postopek izvršbe izvede odvetnik za izvršbe)

  • do 30 000,00 EUR: 0,25 obračunske enote;
  • 30 000,01 EUR ali več: 0,5 obračunske enote.

V navedenih primerih, v katerih se lahko sodna taksa spreminja, stranka na začetku plača minimalni znesek, preostanek pa po potrebi plača šele na koncu.

V postopku na podlagi ugotovitvene tožbe, v katerem se določi preživnina, sodišče v končni sodni odločbi odloči tudi o stroških. Če je tožbi deloma ugodeno, stroške plačata obe stranki glede na delež, v katerem nista uspeli. Če je ena od strank v postopku v celoti neuspešna, se ji naloži plačilo vseh stroškov. Če stranki dosežeta sporazum, ki ga potrdi sodišče, se jima praviloma naloži enak delež stroškov.

V primeru posebnega postopka za izvršbo preživnine se stroški plačajo iz iztržka od zarubljenega premoženja.

Stroški postopka

V zvezi s stroški postopka veljajo naslednja pravila:

v zvezi z izdatki in stroški postopka, ki izhajajo iz preiskav (nadomestila izvedencev, poročila itd.), velja pravilo, da vsaka stranka plača stroške, ki jih je povzročila.

Če se izkaže, da je preiskava očitno nepotrebna ali zavlačevalna, stranka, ki jo je zahtevala, nosi zadevne stroške ne glede na rok ali odločitev o stroških.

Če je preiskava ali izdatek v interesu obeh strank, če obe pridobita enako korist ali če ni mogoče ugotoviti, katera od njiju ima interes, se obema strankama naloži enak delež stroškov.

Stroški strank

V zvezi s stroški strank velja naslednje pravilo: stroške stranke, ki je v sporu uspela, plača stranka, ki v sporu ni uspela, in sicer sorazmerno glede na delež, v katerem ni uspela.

Stroški strank vključujejo vnaprej plačane sodne takse, stroške, ki jih je stranka dejansko utrpela, nadomestilo in izdatke izvršitelja ter nagrado in izdatke pravnega zastopnika.

Obračun stroškov

Razen v zgoraj navedenih primerih, v katerih so stranke oproščene vnaprejšnjega plačila sodnih taks, sodni uradnik načeloma pripravi obračun stroškov šele po tistem, ko sodna odločba postane pravnomočna in se zoper njo ni mogoče več pritožiti, ter v skladu z izrekom sodne odločbe. Obračun se pošlje strankama.

Če v zvezi z obračunom ni ugovorov ali pritožb oziroma se ti rešijo, mora stranka, ki ni uspela, plačati dolgovani znesek, pri čemer se stranki, ki je uspela, po potrebi povrne vnaprej plačani znesek.

Stranka, ki ni uspela, plača stroške strank neposredno stranki, ki se ji ti stroški dolgujejo. Če stranka, ki ni uspela, prejema pravno pomoč, zadevne zneske stranki, ki se ji dolgujejo stroški, plača država (leta 2019, ob posodobitvi tega informativnega lista, jih plača inštitut za finančno upravljanje in pravosodno infrastrukturo (Instituto de Gestão Financeira e Equipamentos da Justiça IP)).

Pravna pomoč v zadevah iz pristojnosti sodišč

Če vložnik nima sredstev za plačilo postopka, lahko prejme pravno pomoč. V skladu z nacionalno zakonodajo se lahko pravna pomoč dodeli le fizičnim osebam ali nepridobitnim pravnim osebam.

Posameznikom se lahko pravna pomoč dodeli v različnih oblikah: kot pravno svetovanje; oprostitev plačila sodnih taks in stroškov; obročno odplačevanje sodnih taks in stroškov; imenovanje pravnega zastopnika in plačilo njegove nagrade; imenovanje pravnega zastopnika in obročno odplačevanje njegove nagrade; določitev izvršitelja.

Portugalski sistem pravne pomoči se v skladu z vsemi pogoji, kot so glede tega določeni, uporablja za vsa sodišča in vse vrste postopkov.

Vloga za pravno pomoč se vloži na obrazcu. Ta se osebno vloži pri službi za pomoč strankam katerega koli zavoda za socialno varnost (Instituto da Segurança Social IP) ali se tja pošlje po pošti. Obrazce in navodila za njihovo izpolnjevanje zagotovi navedeni subjekt. Odgovor se po navadi prejme v 30 dneh.

Vložnik mora ob vložitvi tožbe začetni vlogi priložiti listinska dokazila o vnaprejšnjem plačilu sodne takse ali dodelitvi pravne pomoči v obliki oprostitve vnaprejšnjega plačila navedene takse. Če se pravna pomoč dodeli v obliki obročnega plačevanja sodnih taks, je treba priložiti dokazila o tem in plačati dolgovani znesek.

Stroški v zadevah, za katere so pristojni uradi registra osebnih stanj

V zadevah, ki se obravnavajo pri uradu registra osebnih stanj, so mladoletne osebe oproščene plačila taks, če jih zastopa državni tožilec ali odvetnik, ki ga imenuje sodišče.

Takse v zadevah, za katere so pristojni uradi registra osebnih stanj, so določene v pravilniku o taksah za urade registra osebnih stanj in notarje.

Leta 2019 na primer znaša taksa (na voljo na: http://www.irn.mj.pt/sections/irn/legislacao/docs-legislacao/regulamento-emolumentar/), ki se plača v zadevah iz pristojnosti uradov registra osebnih stanj:

  • v postopku za sporazumno razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti (brez ureditve premoženja), vključno s sklepi o odobritvi sporazumov o preživnini med zakoncema ali za mladoletne otroke: 280 EUR;
  • v postopku dodelitve preživnine za odraslega otroka ali mladoletnika s popolno poslovno sposobnostjo: 120 EUR;
  • v postopku za spremembo sporazumov o preživnini: 100 EUR.

Ti zneski veljajo v letu 2019, ob posodobitvi tega informativnega lista, in se lahko spremenijo. Zato je v vsakem primeru posebej treba preveriti nacionalno zakonodajo.

Pravna pomoč v zadevah iz pristojnosti urada registra osebnih stanj

Pri zadevah, ki se obravnavajo pri uradu registra osebnih stanj, se pravna pomoč uporablja samo v dveh primerih: imenovanje pravnega zastopnika in plačilo njegove nagrade; imenovanje pravnega zastopnika in obročno odplačevanje njegove nagrade.

Poleg tega so za posamezne vložnike, ki lahko dokažejo, da nimajo zadostnih finančnih sredstev, nekateri akti, ki jih izdajajo uradi registra osebnih stanj, brezplačni.

Nezadostna finančna sredstva je mogoče dokazati: z dokumentom, ki ga izda pristojni upravni organ, z izjavo, ki jo poda javni socialnovarstveni zavod, v katerem posameznik prebiva.

V teh primerih so brezplačni naslednji akti: dokumenti glede osebnih stanj ali državljanstva; postopki in izjave v zvezi z njimi; potrebni dokumenti in postopki za njihovo pridobitev; potrebna potrdila, ne glede na namen.

Enako velja v zadevah, za katere je pristojen urad registra osebnih stanj in v katerih je bila določena preživnina.

8 Kakšno preživnino običajno dodeli sodišče? Kako se izračuna znesek preživnine? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? Če da, kako (npr. s pomočjo sistema samodejne indeksacije)?

Preživnina se praviloma določi kot mesečno denarno plačilo, razen če ni drugače dogovorjeno ali zakonsko določeno ali če obstajajo razlogi, ki utemeljujejo izredne ukrepe. Če oseba, ki mora plačati preživnino, na primer dokaže, da ne more plačati preživnine v denarni obliki, ampak le v obliki hiše in družbe, se lahko izjemoma določi tudi takšen način plačila.

Izračun preživnine

Preživnina je sorazmerna s sredstvi preživninskega zavezanca in potrebami preživninskega upravičenca. Pri določanju preživnine se prouči tudi zmožnost preživninskega upravičenca, da se preživlja sam.

Potrebe preživninskega upravičenca so odvisne od tega, ali gre za otroka, odraslega otroka, ki nadaljuje usposabljanje ali šolanje, ali za odraslo osebo. To je bilo navedeno že v odgovoru na vprašanje „Kaj pomenita izraza ‚preživnina – preživljanje‘ in ‚preživninska obveznost‘? Katere osebe morajo plačati preživnino drugi osebi?“

Kar zadeva sredstva preživninskega zavezanca, ki jih je treba upoštevati, je treba opozoriti na posebna merila, ki se uporabljajo, in sicer ali se preživnina določa za otroka ali nekdanjega zakonca.

Določitev preživnine za otroka

Dolžnost plačevanja preživnine za otroka je temeljna dolžnost staršev. Izhaja neposredno iz člena 36(5) ustave Portugalske republike.

Preživnina, ki se plačuje za otroka, mora biti sorazmerna s sredstvi preživninskega zavezanca.

V skladu z načelom iz sodne prakse portugalskega vrhovnega sodišča (Supremo Tribunal de Justiça) mora sodišče pri izračunu zneska preživnine za otroka upoštevati ne samo višino dohodka zavezanca, ampak celovito in na splošno tudi njegov družbeni status, zmožnost za delo, dolžnost dejavnega prizadevanja za poklic, ki mu omogoča, da izpolni take dolžnosti, in vse njegovo premoženje.

Določitev preživnine za nekdanjega zakonca

Sodišče mora pri določitvi zneska preživnine za nekdanjega zakonca upoštevati trajanje zakonske zveze, prispevek k družinskim financam, starost in zdravstveno stanje zakoncev, njuno poklicno usposobljenost in možnost zaposlitve, čas, ki ga bosta morala nameniti vzgoji skupnih otrok, njun dohodek in druge prihodke, ponovno sklenitev zakonske zveze ali življenje v zunajzakonski skupnosti in na splošno vse okoliščine, ki vplivajo na potrebe zakonca, ki prejema preživnino, ter možnosti preživninskega zavezanca.

Nacionalna sodna praksa večinoma določa, da zakonec kot preživninski upravičenec nima pravice zahtevati ohranitve življenjskega standarda, ki ga je užival med zakonsko zvezo.

Datum zapadlosti preživnine

Preživnina, določena s sodno odločbo, zapade z datumom vložitve tožbe. Preživnina, ki sta jo stranki določili sporazumno in je bila potrjena z odločbo sodišča ali vodje registra osebnih stanj, zapade na datum, ko zavezanec zamuja z izpolnitvijo svoje obveznosti. Zavezanec zamuja z izpolnitvijo svoje obveznosti, če je ne izpolni na datum, določen za plačilo, če pa ta ni določen, pa ko se od njega zahteva plačilo. Brez poseganja v zgoraj navedene primere portugalsko pravo ne omogoča retroaktivne določitve preživnine.

Spremembe predhodno določene preživnine

Če se po določitvi preživnine okoliščine spremenijo, se preživnina lahko spremeni ali ukine.

Če ne poteka poseben postopek za izvršbo preživnine, se vloga za spremembo ali ukinitev preživnine vloži hkrati z dajatveno tožbo. Če poteka poseben postopek za izvršbo preživnine, se vloga za spremembo ali ukinitev preživnine pridruži postopku izvršbe.

Preživninski zavezanec lahko zahteva znižanje ali ukinitev preživnine, če se na primer zmanjšajo njegova finančna sredstva, povečajo sredstva preživninskega upravičenca ali če preživninski upravičenec postane polnoleten ali sposoben, da prispeva k svojemu preživljanju.

Preživninski upravičenec lahko zahteva povišanje preživnine, če se na primer poslabša njegov gospodarski položaj, če se spremenijo njegove družinske razmere, povečajo njegove potrebe ali zvišajo življenjski stroški, preživninski zavezanec pa to zvišanje lahko pokrije in bi ga tudi moral (ker se je na primer zvišala tudi njegova plača).

Samodejno posodabljanje

V odločbi o določitvi zneska preživnine se lahko določi, da se zaradi pokritja naraščajočih življenjskih stroškov prisojeni znesek redno (običajno letno) samodejno posodablja.

Posodobitev lahko temelji na zvišanju stopnje inflacije, ki jo letno objavi nacionalni statistični inštitut (Instituto Nacional de Estatística), ali zvišanju določene obrestne mere, ki jo navede sodišče. Lahko pa se določi tudi fiksno letno zvišanje zneska, določenega v odločbi.

Sodnik po lastni presoji določi samodejno posodabljanje in za to izbere ustrezen način. Samodejno posodabljanje se lahko določi tudi s potrjenim sporazumom med strankama.

Začasna preživnina

Poleg dokončne preživnine se lahko določi tudi začasna preživnina.

Če dokončna preživnina še ni bila določena, lahko sodišče na zahtevo preživninskega upravičenca ali po uradni dolžnosti, če gre za mladoletno osebo, dodeli začasno preživnino, ki jo sodišče določi po lastni presoji. Začasna preživnina se nikoli ne povrne. Plačuje se tako dolgo, dokler ni končan postopek o glavni stvari za določitev zneska dokončne preživnine. Dokončna preživnina zapade, ko je določena.

Če poteka postopek za nesporazumno razvezo zakonske zveze, lahko sodnik določi začasno preživnino za enega od zakoncev ali otroke, dokler traja postopek. Sodnik lahko tudi med postopkom za ureditev starševske skrbi določi začasno preživnino za mladoletne otroke. V navedenih primerih se lahko začasna preživnina določi na obravnavi med samim postopkom.

Lahko pa se določi tudi med postopkom zavarovanja, ki se pridruži postopku o glavni stvari, v katerem se določi dokončna preživnina.

9 Kako in komu se plača preživnina?

Preživnina se plača pod pogoji iz sodne odločbe ali sporazuma med strankama, ki ga potrdi sodišče, osebi, določeni v taki odločbi ali sporazumu.

Če je upravičenec poslovno sposobna odrasla oseba ali mladoletnik s popolno poslovno sposobnostjo, se preživnina praviloma plačuje neposredno njemu.

Če pa je upravičenec odrasla oseba, ki nima poslovne sposobnosti, se preživnina plačuje stranki, ki je v skladu z zakonom dolžna uveljavljati finančne pravice v imenu upravičenca (skrbnik, zastopnik ali sodni upravitelj premoženja); preživnino lahko prejema celo ustanova.

Če je upravičenec mladoletna oseba, se preživnina plačuje osebi, ki ima pravico do varstva in vzgoje otroka, to pa je lahko eden od staršev, drug družinski član, tretja oseba (rejniška družina) ali vodja ustanove, ki ji je mladoletna oseba zaupana.

Zakon ne določa načinov plačila, zato se stranki lahko o tem dogovorita. Če se ne, sodišče določi način, ki je najbolj praktičen in poceni za osebo, ki plačuje oziroma prejema preživnino.

Mesečna preživnina se običajno plačuje v denarju in jo je treba preživninskemu upravičencu plačati na začetku meseca, za katerega se plačuje.

Čas in kraj plačila se določita v sporazumu ali odločbi o določitvi preživnine. Če nista določena, veljajo standardna pravila iz civilnega zakonika. Ta pravila načeloma določajo, da če ni določeno drugače:

  • se preživnina, ki se plačuje v denarju, ob zapadlosti plača v kraju, kjer ima upravičenec prebivališče;
  • ker plačila ustrezajo mesecem gregorijanskega koledarja, lahko upravičenec zahteva plačilo kadar koli od prvega dne zadevnega meseca.

Preživnina se najpogosteje plačuje z bančnim nakazilom ali pologom na bančni račun, lahko se pošlje tudi poštna nakaznica ali ček ali pa se denar izroči osebno.

10 Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je potrebno sprožiti, da se ga prisili k plačilu?

Če preživninski zavezanec ne izpolnjuje obveznosti, lahko preživninski upravičenec uporabi civilnopravne in kazenskopravne izvršilne ukrepe.

Civilnopravni izvršilni ukrepi

Obravnava pred izvršbo

V primeru preživnine za otroka, določene v postopku za izvršbo preživnine ali postopku za ureditev starševske skrbi, zakon omogoča preživninskemu upravičencu obravnavo pred izvršbo.

Upravičenec do preživnine za otroka lahko zahteva obravnavo pred izvršbo, kot je določeno v členu 48 splošnega režima civilnopravnega skrbniškega postopka (Regime Geral do Processo Tutelar Cível), če so izpolnjeni naslednji pogoji: neizpolnitev ali zamuda pri plačilu preživnine; preživninski zavezanec prejema redne prihodke iz zaposlitve, pokojnine, dodatkov, deležev, nadomestil, bonusov, prispevkov ali iz drugih virov.

Vloga se pridruži postopku za ureditev izvajanja starševske skrbi ali postopku za določitev preživnine za otroka, ki poteka pred sodiščem. Preživninski zavezanec se pozove k plačilu preživnine v desetih dneh od datuma njene zapadlosti. Če preživninski zavezanec ne priloži listinskih dokazil o plačilu, se plačila preživnine mesečno odtegujejo od njegove plače, pokojnine, dodatkov ali drugih prejemkov. V ta namen so organi, pristojni za izplačilo, pozvani k izvedbi mesečnega odtegljaja in njegovemu pologu neposredno na bančni račun, ki ga je navedel preživninski upravičenec. Odtegnjeni zneski krijejo tudi plačila preživnine, ko zapadejo v plačilo.

Po takem pozivu vse osebe ali subjekti, pristojni za obdelavo ali izplačevanje navedenega dohodka, s tem prevzamejo vlogo potrjenih oseb, ki se jim odtegnjeni zneski preživnine izročijo v hrambo. Če ne odtegnejo dogovorjenega zneska, se tako zoper njih v okviru postopka, ki poteka, vloži predlog za izvršbo.

Odtegnjeni zneski ne vključujejo preživnine, ki se je nabrala pred pozivom preživninskega zavezanca k plačilu. Zajemajo pa plačila preživnine, ki bodo zapadla. Za izterjavo preživnine, ki se je nabrala pred pozivom, danim na tej obravnavi, mora preživninski upravičenec začeti postopek izvršbe. Če se preživnina dolguje mladoletnim osebam, ima upnik torej vso pravico, da hkrati začne obravnavo pred izvršbo (za plačilo zneskov, ki bodo zapadli) in poseben postopek za izvršbo preživnine (za plačilo zapadlih zneskov).

Obravnava pred izvršbo ni pogoj za začetek izvršbe. Je samo alternativna možnost izvršbi. Ugovor ni dovoljen, ima pa preživninski upravičenec po drugi strani na voljo bolj omejena pravna sredstva kot pri izvršbi, saj lahko zahteva samo odtegljaje od plač, pokojnin, dodatkov ali podobnih rednih dohodkov (ne more pa zahtevati rubeža premoženja, bančnih vlog ali upniških pravic).

Če se preživnina dolguje mladoletnim osebam, lahko preživninski upravičenec kar neposredno začne poseben preživninski postopek, kot je določen v zakoniku o civilnem postopku. Tako lahko z eno tožbo v celoti izterja zneske, ki so ali bodo zapadli. Preživninski upravičenec ima med postopkom izvršbe na voljo več izvršilnih sredstev, kot sta rubež in rubež dohodka. Potek tega postopka je pojasnjen v nadaljevanju.

Obravnava zaradi neizpolnjevanja obveznosti

V primeru preživnine za otroka, določene v postopku za ureditev starševske skrbi, zakon omogoča preživninskemu upravičencu tudi obravnavo zaradi neizpolnjevanja obveznosti, kot je določeno v členu 41 splošnega režima civilnopravnega skrbniškega postopka glede varstva in vzgoje otrok.

Upnik lahko namesto tega zahteva obravnavo po členu 48 splošnega režima civilnopravnega skrbniškega postopka. Namen obravnave je, da upnik od sodišča zahteva odreditev posebnih ukrepov, da se zagotovi izpolnitev obveznosti, in osebi, ki obveznosti ni izpolnila, naloži plačilo globe. Zahteva se pridruži postopku, sodišče pa starša povabi na sestanek ali toženca pozove, naj se v petih dneh izreče o navedbah.

Starša se lahko dogovorita o spremembi predpisanega režima. Če dogovora ne skleneta, sodnik začasno odloči o zahtevi in napoti stranke na mediacijo ali posebno strokovno obravnavo. Če sporazuma še vedno ni mogoče skleniti, sta starša pozvana k predložitvi vlog. Temu sledijo navajanje trditev, sojenje in izrek sodne odločbe.

Poseben postopek za izvršbo preživnine

V vseh primerih zamude pri plačilu preživnine lahko preživninski upravičenec začne poseben postopek za izvršbo preživnine v skladu z zakonikom o civilnem postopku. To pravilo velja ne glede na to, ali se preživnina dolguje otrokom ali odraslim osebam, in ne glede na to, ali je dokončna ali začasna.

Vložnik lahko med posebnim postopkom za izvršbo preživnine zahteva: dodelitev deleža zneskov, plač ali pokojnin, ki jih prejema nasprotna stranka, ali rubež dohodkov, ki pripadajo preživninskemu zavezancu.

Taka dodelitev ali rubež poteka neodvisno od rubeža premoženja, njen namen pa je zagotoviti plačilo zneskov, ki so že ali še bodo zapadli.

Če vložnik zahteva dodelitev zneskov, plač ali pokojnin, se organ, pristojen za njihovo izplačilo ali obdelavo, pozove, naj dodeljeni del nakazuje neposredno vložniku. Dodeljeni znesek je treba vsak mesec nakazati na bančni račun vložnika, ki mora številko računa navesti v začetni vlogi.

Če vložnik zahteva rubež dohodka, mora določiti premoženje, na katero se rubež nanaša, izvršitelj pa odredi rubež premoženja, ki naj bi zadoščal za poplačilo zapadle preživnine in preživnine, ki bo zapadla. Toženec se lahko v ta namen zasliši.

Če se po izvedbi rubeža izkaže, da zarubljeni dohodek ne zadošča, lahko vložnik opredeli drugo premoženje. Če pa se izkaže, da dohodek presega dolgovano, mora vložnik presežek takoj po prejemu vrniti preživninskemu zavezancu. Preživninski zavezanec lahko tudi zahteva, naj se rubež omeji na del premoženja ali prenese na drugo premoženje.

Dodeljeni zneski ali vrednost rubeža dohodka morajo zadoščati za kritje zapadlih plačil, zamudnih obresti, če jih preživninski upravičenec zahteva, plačil, ki bodo zapadla, in samodejnih posodobitev, če so bile določene.

Preživninski upravičenec lahko še vedno zahteva rubež premoženja preživninskega zavezanca. Rubež lahko vključuje premično in nepremično premoženje, bančne vloge, upniške pravice, gospodarska podjetja ali poslovne deleže.

Če se zarubljeno premoženje proda za poplačilo preživninskega dolga, se lahko vračilo presežka preživninskemu zavezancu odredi le, če je plačilo preživnine, ki bo zapadla, zagotovljeno v obsegu, ki se sodniku zdi ustrezen, razen če se da zavarovanje ali drugo ustrezno jamstvo.

Preživninski zavezanec se pozove pred sodišče šele po opravljenem rubežu premoženja/dodelitvi/rubežu dohodka. Ugovor preživninskega zavezanca zoper izvršbo ali rubež ne zadrži izvršbe.

Če se med posebnim postopkom za izvršbo preživnine vloži zahtevek za spremembo ali ukinitev plačevanja preživnine, se zahtevek za spremembo ali ukinitev pridruži postopku izvršbe.

Evropski nalog za izvršbo

V primeru neupoštevanja dogovora o preživnini, ki izhaja iz javne listine, sklenjene pred upravnimi organi, ali listine, ki jo overijo taki organi, v državi članici, ki je ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, se lahko preživninski upravičenec sklicuje na Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (člen 4(3)(b) navedene uredbe in člen 68(2) Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008).

Kazenskopravni izvršilni ukrepi

V členu 250 kazenskega zakonika je kršitev preživninskih obveznosti opredeljena kot kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen od enega meseca do dveh let ali denarna kazen do 240 dni, odvisno od primerov, ki so v njem navedeni.

Za začetek kazenskega postopka je treba vložiti pritožbo.

Če zavezanec nato izpolni obveznost, lahko sodišče odloži kazen ali jo v celoti ali delno odpravi, če je zavezanec še ni odslužil.

11 Na kratko opišite vse omejitve izvrševanja, zlasti predpise o varstvu preživninskega zavezanca ter o prekluzivnih in zastaralnih rokih v vašem nacionalnem sistemu izvrševanja.

Načeloma je lahko predmet izvršbe vse zavezančevo zarubljivo premoženje, na katerem je v skladu z materialnim pravom mogoča izvršba. Rubež je omejen na sredstva, ki so potrebna za poplačilo dolga, ki se izvršuje, in predvidene stroške izvršbe.

Poleg tega zakon določa omejitve glede rubeža in zastaralne roke za preživninske obveznosti, ki so navedeni v nadaljevanju.

Omejitve glede rubeža

Nekaterih vrst premoženja ni mogoče zarubiti v nobenih okoliščinah (absolutno nezarubljivo premoženje), druge je mogoče zarubiti samo v nekaterih okoliščinah (relativno nezarubljivo premoženje), tretje pa samo deloma (deloma zarubljivo premoženje).

Absolutno nezarubljivo premoženje

Poleg blaga, ki je iz rubeža izvzeto na podlagi posebne določbe, je absolutno nezarubljivo tudi naslednje:

  • neodtujljivi predmeti ali pravice;
  • premoženje v javni lasti države ali drugih javnih pravnih oseb;
  • predmeti, katerih rubež bi bil žaljiv ali z ekonomskega vidika nesmiseln, ker je njihova tržna vrednost neznatna;
  • predmeti, ki so posebej namenjeni za verske obrede;
  • grobnice;
  • pripomočki in predmeti, ki so nujni za invalide in namenjeni negovanju bolnikov.

Relativno nezarubljivo premoženje

Naslednje premoženje je relativno nezarubljivo:

  • iz rubeža je izvzeto premoženje države in drugih javnih pravnih oseb, premoženje imetnikov koncesij za javne gradnje ali storitve ali subjektov, ki opravljajo gospodarske javne službe, ali premoženje, ki je še posebej dodeljeno za namene javnega interesa, razen če je izvršba povezana s plačilom dolga s stvarnim jamstvom;
  • iz rubeža so izvzeti tudi delovno orodje in predmeti preživninskega zavezanca, nujni za opravljanje zavezančeve poklicne dejavnosti ali poklicnega usposabljanja, razen če preživninski zavezanec navede, da se lahko zarubijo, če je izvršba povezana s plačilom nakupne cene ali stroškov popravila teh predmetov ali če se zarubijo kot elementi, vključeni v gospodarsko podjetje;
  • iz rubeža je izvzeto tudi premoženje, ki je nepogrešljivo za vsako domače gospodinjstvo, na naslovu, kjer ima zavezanec prebivališče, razen če je izvršba povezana s plačilom tega premoženja ali plačilom stroškov za njegovo popravilo.

Gotovine ali bančnih vlog, ki izhajajo iz poplačila nezarubljivega posojila, ni mogoče zarubiti, tako kot ni bilo mogoče zarubiti prvotnega posojila.

Za izterjavo preživninske terjatve se uporabljajo zgoraj navedena pravila o absolutni in relativni zarubljivosti.

Znesek, ki ga je mogoče zarubiti pri delnem rubežu premoženja med izvršbo preživnine, je praviloma višji kot pri izvršbi na podlagi drugih zahtevkov, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Deloma zarubljivo premoženje

Zarubiti ni mogoče dveh tretjin neto plač, periodičnih zneskov, ki se prejemajo kot pokojnina, ali katerih koli drugih socialnih prejemkov, zavarovalnine, odškodnine za nesrečo ali rente ali katerega koli drugega plačila, ki preživninskemu zavezancu zagotavlja preživetje.

Za to nezarubljivost veljata zgornja meja, ki ustreza trem nacionalnim minimalnim plačam v času posameznega rubeža, in spodnja meja, ki ustreza eni nacionalni minimalni plači, če zavezanec nima drugega dohodka. Če se neporavnani dolgovi nanašajo na preživnino, je nezarubljiv samo znesek, ki je enak polni pokojnini, za katero se ne plačujejo prispevki.

Pri rubežu gotovine ali dobroimetja na banki ni mogoče zarubiti zneska, ki je enak eni nacionalni minimalni plači, ali v primeru preživninskih obveznosti zneska, ki je enak polni pokojnini, za katero se ne plačujejo prispevki.

Nezarubljivosti, ki je določena za plače ali periodična plačila, ni mogoče kombinirati z nezarubljivostjo, ki je določena za gotovino ali dobroimetje na banki.

Leta 2019, ob pripravi tega informativnega lista, je znašala pokojnina, za katero se ne plačujejo prispevki, 210,32 EUR, nacionalna minimalna plača pa 600,00 EUR.

Če se navedena pravila o zarubljivosti ne upoštevajo, lahko preživninski zavezanec vloži ugovor zoper rubež.

Roki

Portugalski civilni zakonik določa petletni zastaralni rok za zapadla plačila preživnine. To pomeni, da pet let po roku za plačilo preživnine pravica do teh plačil zastara zaradi neuporabe. Zastaralni rok se prekine z vabilom na obravnavo v sodnem postopku, ki se nanaša na plačila preživnine. Preživninski zavezanec se lahko odpove zastaranju po izteku zastaralnega roka.

Zastaralni rok v primeru preživnine za otroka ne začne teči ali se ne izteče, ko otrok nima zastopnika. Tudi če otrok ima zastopnika, se zastaralni rok ne izteče prej kot eno leto od datuma, ko je otrok postal polnoleten.

Portugalsko civilno procesno pravo ne določa zastaralnega roka, po izteku katerega preživninski upravičenec ne more več začeti postopka za izvršbo preživnine. Zastarana plačila preživnine so torej še vedno lahko predmet izvršbe. V tem primeru se sodišče morda uradno ne zaveda zastaranja. Zastaranje je učinkovito, če se nanj sklicuje preživninski zavezanec, ki lahko na tej podlagi ugovarja izvršbi.

Ugovor zoper rubež

Splošni rok za vložitev ugovora zoper rubež je deset dni od datuma, ko je preživninski zavezanec obveščen o rubežu. Splošni rok za vložitev ugovora zoper izvršbo je 20 dni od vročitve naloga preživninskemu zavezancu.

V primeru posebnega postopka za izvršbo preživnine se preživninskemu zavezancu nalog vroči šele po izvedenem rubežu, dodelitvi ali rubežu dohodka. Ob vročitvi naloga je hkrati obveščen tudi o že opravljenem rubežu.

V primeru obravnave pred izvršbo pri sodišču za mladoletnike se preživninski zavezanec o rubežu dohodka obvesti, preden se mu ta odredi, vendar mu ne more ugovarjati. Lahko le predloži listinske dokaze o plačilu.

12 Ali obstaja organizacija ali organ, ki mi lahko pomaga v postopku pridobitve preživnine?

V primeru preživnine za otroka lahko državni tožilec začne ustrezen postopek za določitev preživnine. O potrebi po določitvi ali spremembi preživnine za otroka lahko državnega tožilca obvesti kdor koli. V ta namen ima državni tožilec pri vsakem sodišču organizirano službo za svetovanje državljanom.

13 Ali lahko organizacije (vladne ali zasebne) namesto preživninskega zavezanca v celoti ali delno vnaprej plačajo preživnino?

Da, v primeru preživnine za otroka. Imenuje se jamstveni sklad za preživnino za mladoletnike (Fundo de Garantia de Alimentos Devidos a Menores, v nadaljnjem besedilu: jamstveni sklad). Upravlja ga zavod za finančno upravljanje socialne varnosti IP (Instituto de Gestão Financeira da Segurança Social IP).

Jamstveni sklad je pristojen za zagotavljanje plačil preživnine za mladoletne osebe do določene zgornje meje. Plačilo se izvede na podlagi odredbe pristojnega sodišča.

Zahteve

Zahteve za sprostitev sredstev iz jamstva sklada so:

  • mladoletna oseba mora prebivati na Portugalskem;
  • plačila preživnine morajo biti določena s sodno odločbo (odločbe vodje registra osebnih stanj o določitvi preživnine v zadevah iz njegove pristojnosti imajo enak učinek kot sodne odločbe);
  • preživninski zavezanec zamuja z izpolnitvijo obveznosti;
  • predhodno je že bila opravljena obravnava pred izvršbo iz člena 48 splošnega režima civilnopravnega skrbniškega postopka glede varstva in vzgoje otrok; v skladu z nacionalnim pravom, kot se spreminja, je mogoče to zahtevo izpolniti tudi z vložitvijo vloge, na podlagi katere se opravi obravnava zaradi neizpolnjevanja preživninskih obveznosti, kot je določeno v členu 41 splošnega režima civilnopravnega skrbniškega postopka glede varstva in vzgoje otrok, ali poseben postopek za izvršbo preživnine;
  • otrokov bruto dohodek ne sme presegati referenčne stopnje socialne podpore (IAS – Indexante dos Apoios Sociais);
  • prihodki osebe, ki ji je bila dodeljena pravica do varstva in vzgoje in ki vzdržuje otroka, ne smejo presegati referenčne stopnje IAS (to pomeni, da dohodek na člana gospodinjstva mladoletne osebe ne presega stopnje IAS).

Leta 2020, ob pripravi tega informativnega lista, referenčna stopnja IAS znaša 438,81 EUR. Znesek IAS se načeloma letno posodablja; znesek, ki se uporablja, bi bilo treba vedno preveriti v ustrezni nacionalni zakonodaji.

Omejitve glede plačila

Če je izpolnjevanje zgoraj navedenih zahtev potrjeno, država jamči za mesečna plačila preživnine do zgornje meje, ki je navedena v nadaljevanju.

Za posameznega preživninskega zavezanca izplačana mesečna plačila preživnine ne smejo preseči 1 IAS, ne glede na število mladoletnih otrok.

V okviru te zgornje meje mora vrednost plačil, za katera jamči jamstveni sklad, določiti sodišče. Pri določitvi te vrednosti sodišče upošteva finančno zmožnost gospodinjstva, znesek preživnine, ki je določen, in posebne potrebe otroka.

Jamstveni sklad ne jamči za zapadla plačila. Plačila, za katera jamči jamstveni sklad, zapadejo prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bila z odločbo sodišča določena zajamčena vrednost.

Plačilo je zajamčeno, dokler preživninski zavezanec ne začne dejansko izpolnjevati obveznosti.

Plačila iz jamstvenega sklada prenehajo, ko otrok dopolni 18 let.

Otroci, vključeni v javne ali zasebne nepridobitne ustanove za socialno podporo, ki jih financirajo država, pravne osebe javnega in zasebnega prava ali izvajalci gospodarske javne službe, izobraževalni vzgojno-varstveni zavodi in centri za pridržanje, niso upravičeni do plačil preživnine, za katera jamči jamstveni sklad.

Obravnava

Vloga za določitev zneska, ki ga plača jamstveni sklad, se sodišču predloži med postopkom zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Vloži jo lahko državni tožilec ali preživninski upravičenec.

Sodnik odredi preiskavo na podlagi otrokovih potreb in nato določi znesek, ki ga izplača jamstveni sklad, v okviru zgoraj navedenih omejitev.

V primerih, ko je izplačevanje preživnine nujno, lahko sodnik določi začasno preživnino, za katero jamči jamstveni sklad do izdaje končne odločbe.

Preživninski upravičenec mora vsako leto dokazati, da še naprej izpolnjuje zahteve za jamstvo plačil iz jamstvenega sklada, sicer ta prenehajo.

Otrokov pravni zastopnik ali oseba, ki ji je bila dodeljena pravica do njegovega varstva in vzgoje, mora sodišče ali jamstveni sklad obvestiti o vseh spremembah v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti ali otrokovim položajem ali njunem prenehanju.

Jamstveni sklad prevzame pravice otroka, da v okviru plačil, ki jih je izvedel, zahteva povračilo od preživninskega zavezanca.

14 Če sem v tej državi članici, preživninski zavezanec pa stalno prebiva v drugi državi:

14.1 ali lahko dobim pomoč organa ali zasebne organizacije v tej državi članici?

Če je preživninski upravičenec na Portugalskem in želi izterjati preživnino v drugi državi članici Evropske unije, mora vložiti vlogo pri generalnem direktoratu za pravosodje (Direcção Geral da Administração da Justiça), ki je javni subjekt. Nacionalna zakonodaja za take namene ne določa posredovanja zasebne organizacije.

Generalni direktorat za pravosodje je portugalski osrednji organ za namene uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (v nadaljnjem besedilu tudi: Uredba).

Ta uredba omogoča čezmejno izterjavo preživnine. Uredba se uporablja za odločbe, izdane v državah članicah Evropske unije (imenovanih tudi države članice), in odločbe, izdane v državah, ki niso članice Evropske unije (imenovanih tudi tretje države). Uporablja se za odločbe o preživnini, izdane po začetku veljavnosti Uredbe, tj. po 18. juniju 2011, pa tudi za odločbe, izdane pred tem datumom. Vključuje izterjavo že zapadlih plačil in plačil, ki še bodo zapadla, samodejnih posodobitev, določenih z odločbo, in zamudnih obresti. Na podlagi Uredbe je mogoče izterjati preživnino, določeno z odločbo sodišča ali drugega pristojnega organa.

Vloga za izterjavo preživnine v drugi državi članici se vloži pri generalnem direktoratu za pravosodje tako, da se izpolnijo in priložijo ustrezni obrazci, priloženi Uredbi. Upravičenec jim mora priložiti nekatere dokumente in informacije, ki so lahko, kakor je ustrezno: potrdilo o sodni odločbi ali odločbi, s katero je bila določena dokončna preživnina, skupaj z obvestilom, da je odločba/sodba postala pravnomočna in zoper njo ni pritožbe, in sicer na obrazcu iz Priloge I k Uredbi; dokument, iz katerega je razvidno, da je upravičen ali bi lahko bil upravičen do pravne pomoči ali brezplačnega postopka; bančne podatke za polog izterjanih zneskov; rojstni listi mladoletnih otrok; potrdila o šolanju za odrasle otroke; pooblastilo za zastopanje, dodeljeno osrednjemu organu; seznam dolgovanih zneskov.

Obrazec ali obrazci, ki jih je treba izpolniti, ter dokumenti in informacije, ki jih mora priložiti preživninski upravičenec, so navedeni v navodilih, ki so na voljo pri generalnem direktoratu za pravosodje. Kontaktni podatki tega organa so navedeni v odgovoru na vprašanje „Če je to mogoče, kako lahko stopim v stik s tem organom ali zasebno organizacijo?

Vrste postopkov, ki jih je mogoče zahtevati od generalnega direktorata za pravosodje, so obravnavane v odgovoru na vprašanje: „Če je to mogoče, kako se lahko obrnem na ta organ ali zasebno organizacijo in kakšno pomoč lahko dobim?

14.2 Če je to mogoče, kako lahko stopim v stik s tem organom ali zasebno organizacijo?

Kontaktni podatki portugalskega osrednjega organa:

Direcção-Geral da Administração da Justiça Av.
D. João II, 1.08.01 D/E
1990-097 LIZBONA, PORTUGALSKA

Telefon: +351 217906500

Telefaks: +351 211545100/60

E-naslov: correio.dsjcji@dgaj.mj.pt

Spletišče: http://www.dgaj.mj.pt/

Jeziki: portugalščina, španščina, francoščina in angleščina.

15 Če sem v drugi državi, preživninski zavezanec pa je v tej državi članici:

15.1 ali lahko vložim zahtevek neposredno pri takem organu ali zasebni organizaciji v tej državi članici?

Generalni direktorat za pravosodje kot osrednji organ na podlagi navedene Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 zagotavlja potrebno podporo, kot je opisano v odgovoru na vprašanje „Če sem v tej državi članici, preživninski zavezanec pa stalno prebiva v drugi državi: ali lahko dobim pomoč organa ali zasebne organizacije v tej državi članici?“.

Če je preživninski upravičenec v drugi državi članici in želi uporabiti enega od postopkov iz Uredbe, mora vložiti vlogo pri osrednjem organu, ki ga je imenovala država članica, v kateri je. Ta osrednji organ vlogo nato posreduje portugalskemu osrednjemu organu, ta pa jo posreduje pristojnemu nacionalnemu sodišču.

15.2 Če je to mogoče, kako se lahko obrnem na ta organ ali zasebno organizacijo in kakšno pomoč lahko dobim?

Če je vložnik v drugi državi članici, lahko naveže stik z generalnim direktoratom za pravosodje prek osrednjega organa države članice, v kateri je.

Zagotoviti je mogoče naslednjo pomoč.

Za izterjavo preživnine, določene z odločbo, ki je bila izdana v drugi državi članici, Uredba določa tri različne sklope pravil:

(i) pravila, ki se uporabljajo za odločbe, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007 (kot je v primeru Portugalske);

(ii) pravila, ki se uporabljajo za odločbe, izdane v državi članici, ki je ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007;

(iii) pravila, ki se uporabljajo za odločbe, izdane v vseh državah članicah.

Odločbe, na katere se nanaša točka (i):

  • se v zaprošeni državi članici priznajo brez možnosti ugovora;
  • zanje velja odprava eksekvature; so neposredno izvršljive v zaprošeni državi članici;
  • omogočajo preživninskemu upravičencu, da predlaga ukrepe zavarovanja, ki jih določa zakonodaja zaprošene države članice.

Odločbe, na katere se nanaša točka (ii):

  • se priznajo v zaprošeni državi članici, razen se dokaže obstoj katerega od razlogov za zavrnitev priznanja iz Uredbe;
  • če so izvršljive v državi članici izvora, lahko preživninski upravičenec zahteva, naj sodišče ali pristojni organ zaprošene države članice prizna njihovo izvršljivost v skladu s postopkom iz Uredbe;
  • priznanje izvršljivosti se lahko nanaša samo na del odločbe.

Odločbe, na katere se nanaša točka (iii):

  • so lahko začasno izvršljive, če država članica izvora odloči, da morebitna pritožba zoper odločbo ne bo imela odložilnega učinka;
  • če preživninski upravičenec uveljavlja odločbo v zaprošeni državi članici, mora dokazati njeno verodostojnost z izpolnitvijo obrazcev in zahtev iz Uredbe;
  • preživninski upravičenec mora po potrebi priložiti prevod odločbe;
  • sodna odločba se izvrši v skladu z zakonodajo zaprošene države članice;
  • zaprošena država članica sodne odločbe v nobenem primeru ne sme ponovno vsebinsko preskusiti;
  • stroški uporabe Uredbe nimajo prednosti pred izterjavo neplačane preživnine.

Člen 56 Uredbe določa postopke, ki so na voljo preživninskim upravičencem. V nekaterih primerih ti postopki vključujejo odločbe držav članic in odločbe tretjih držav.

Natančneje, preživninski upravičenec lahko:

  • od države članice zahteva priznanje in razglasitev izvršljivosti odločbe, izdane v drugi državi članici;
  • vloži tožbo za določitev preživnine v zaprošeni državi članici;
  • taki tožbi pridruži vlogo za ugotovitev sorodstvenega razmerja;
  • vloži tožbo za določitev preživnine v zaprošeni državi članici, če se izkaže, da ni mogoče priznati ali izvršiti sodne odločbe, izdane v drugi državi;
  • zahteva spremembo odločbe, izdane v zaprošeni državi članici;
  • zahteva spremembo odločbe, izdane v državi, ki ni zaprošena država članica.

Te postopke urejajo pravo in pravila o pristojnosti zaprošene države članice, razen če Uredba ne določa drugače. V takih primerih preživninskemu upravičencu pomaga in ga zastopa osrednji organ ali drug javni organ, organ ali oseba, ki jo imenuje zaprošena država članica.

16 Ali to državo članico zavezuje Haaški protokol iz leta 2007?

Da, Portugalsko zavezuje Haaški protokol iz leta 2007. Zato se za preživninske sodne odločbe, izdane na Portugalskem, uporabljajo naslednja pravila iz Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008: členi 8, 13 in 17 do 22.

17 Če te države članice ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, kateri predpisi se po pravilih njenega mednarodnega zasebnega prava uporabijo za preživninski zahtevek? Katera so relevantna pravila mednarodnega zasebnega prava?

Na to vprašanje ni treba odgovoriti, saj je bilo na prejšnje vprašanje odgovorjeno pritrdilno.

18 Kakšna so pravila glede dostopa do sodnega varstva v čezmejnih primerih v okviru EU, v skladu s strukturo Poglavja V uredbe o preživninskih obveznostih?

Portugalsko nacionalno pravo vsebuje pravila, s katerimi je zagotovljena podobna pravna pomoč, kot je določena v poglavju V Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008.

Kar zadeva fizične osebe, so do pravne pomoči upravičene naslednje osebe, če lahko dokažejo, da nimajo zadostnih sredstev:

  • portugalski državljani in državljani Evropske unije;
  • tujci in osebe brez državljanstva z veljavnim dovoljenjem za prebivanje v državi članici Evropske unije;
  • tujci, ki nimajo veljavnega dovoljenja za prebivanje v državi članici Evropske unije – če je z zakoni njihovih držav izvora enaka pravica priznana portugalskim državljanom;
  • osebe, ki imajo stalno ali običajno prebivališče v državi članici Evropske unije, ki ni tista, v kateri bo zadeva obravnavana (čezmejni spori).

Nacionalna zakonodaja določa uporabo naslednjih meril za oceno nezadostnosti sredstev fizičnih oseb:

  • vložniki, katerih dohodek gospodinjstva, upošteven za namene pravne pomoči, je enak ali nižji od treh četrtin referenčne stopnje socialne podpore, ne morejo kriti nobenih stroškov postopka, upravičeni pa bi morali biti tudi do določitve izvršitelja in brezplačnega pravnega svetovanja (leta 2020 je referenčna stopnja socialne podpore 438,81 EUR);
  • vložniki, katerih dohodek gospodinjstva, upošteven za namene pravne pomoči, je višji od treh četrtin referenčne stopnje socialne podpore in enak ali nižji od njenega dvainpolkratnika, lahko krijejo stroške pravnega svetovanja, za katero je treba vnaprej plačati nagrado, ne morejo pa takoj kriti stroškov postopka, zato so upravičeni do pravne pomoči v obliki obročnega odplačevanja in določitve izvršitelja;
  • za vložnike, katerih dohodek gospodinjstva, upošteven za namene pravne pomoči, je višji od dvainpolkratnika referenčne stopnje socialne podpore, se šteje, da imajo zadostna sredstva;
  • dohodek, ki je upošteven za namene pravne pomoči, je znesek, ki izhaja iz razlike med vrednostjo celotnega neto dohodka gospodinjstva in vrednostjo ustreznega odbitka za pravno pomoč (merila za izračun teh vrednosti so zakonsko določena);
  • za osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu kot vložnik zahteve za pravno pomoč, se šteje, da spadajo v isto gospodinjstvo;
  • če ima vložnik ali kateri koli član njegovega gospodinjstva dobroimetje na bančnih računih in vrednostne papirje, sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, katerih vrednost je višja od 24-kratnika referenčne stopnje socialne podpore, se šteje, da ima zadostna sredstva, ne glede na vrednost dohodka gospodinjstva, ki je upošteven za namene pravne pomoči;
  • vložnik lahko izjemoma in na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov zahteva, naj se pri oceni zadostnosti sredstev upoštevajo samo njegov dohodek, premoženje in lastni tekoči izdatki ali dohodek, premoženje in tekoči izdatki zgolj nekaterih članov njegovega gospodinjstva;
  • v primeru spora z enim ali več člani gospodinjstva se pri oceni zadostnosti sredstev upoštevajo samo dohodek, premoženje in tekoči izdatki vložnika ali vložnika in nekaterih članov njegovega gospodinjstva, če zadevni vložnik tako zahteva;
  • če v določenem primeru vodja službe za socialno varnost, ki je pristojen za odločanje o dodelitvi pravne pomoči, meni, da bi uporaba meril, navedenih v predhodnih odstavkih, pomenila očitno zavrnitev dostopa do pravnega in sodnega varstva, lahko z obrazloženim sklepom odloči drugače, kot bi odločil na podlagi navedenih meril.

Pravno svetovanje stranki omogoča, da se posvetuje z odvetnikom in pridobi strokovne informacije o posameznem sporu, preden vloži tožbo pri sodišču ali jo izpodbija.

Dodeljena pravna pomoč ima lahko naslednje oblike:

  • oprostitev plačila sodnih taks in drugih stroškov postopka;
  • obročno odplačevanje sodnih taks in drugih stroškov postopka;
  • imenovanje pravnega zastopnika in plačilo njegove nagrade;
  • imenovanje pravnega zastopnika in obročno odplačevanje njegove nagrade;
  • imenovanje izvršitelja za izvedbo izvršilnih ukrepov (na primer rubeža).

Pravna pomoč zajema posebne stroške, ki izhajajo iz čezmejne narave spora.

Zato v primeru vloge za pravno pomoč, ki jo državljan druge države članice vloži v zadevi iz pristojnosti portugalskih sodišč, pravna pomoč vključuje stroške prevoda, tolmačenja in potne stroške oseb, ki morajo nastopiti pred sodiščem, če se zahteva njihova navzočnost in/ali sodišče meni, da jih ne bi bilo mogoče zaslišati drugače.

V primeru vloge za pravno pomoč, za katero zaprosi portugalski državljan, da lahko vloži tožbo, za katero so pristojna sodišča druge države članice, pravna pomoč vključuje predpravdno pomoč do začetka postopka v drugi državi članici ter stroške prevoda zahtev in drugih dokumentov.

Če prejemnik pravne pomoči s tožbo ne uspe, je sistem povračila vnaprejšnjih plačil in izdatkov stranke, ki je v pravdi uspela, enak za vse kategorije zgoraj navedenih posameznih upravičencev, brez razlikovanja med njimi.

Vendar v nacionalnem pravu obstajajo pravila, s katerimi je zagotovljena manj obsežna pravna pomoč, kot je določena v poglavju V Uredbe, zato jih je treba dopolniti s pravili iz Uredbe.

Na Portugalskem so mladoletne osebe oproščene plačila taks, če jih zastopa državni tožilec ali odvetnik, ki ga imenuje sodišče.

Mladoletne osebe ali njihovi pravni zastopniki so oproščeni tudi plačila stroškov v pritožbenih postopkih zoper odločbe o uvedbi, spremembi ali ukinitvi preživnine, ki so izdane v postopkih pred sodišči za mladoletnike.

Stranke v postopku pri sodišču za mladoletnike in v tožbah v zvezi s statusom oseb so oproščene vnaprejšnjega plačila sodnih taks. V skladu z nacionalno zakonodajo oseba postane polnoletna, ko dopolni 18 let.

Vnaprejšnjega plačila sodnih taks pa ni mogoče zahtevati v postopkih, začetih pri portugalskih sodiščih, za katere se uporablja Uredba. To velja ne glede na to, ali se postopki nanašajo na otroke ali odrasle, ne glede na vrsto postopka in ne glede na to, ali se zahteva glede preživnine prekriva z zahtevo v zvezi s statusom osebe (člen 44 Uredbe).

Če vložnik ni upravičen do pravne pomoči ali brezplačnega postopka, se lahko v takih postopkih plačilo sodne takse zahteva ob koncu. Poleg tega mora biti postopek iz člena 56 Uredbe, kadar se nanaša na obveznost staršev, zagotoviti preživnino za otroka, mlajšega od 21 let (člen 46 Uredbe), popolnoma brezplačen.

Zgoraj navedena pravila iz Uredbe se neposredno uporabljajo in razširjajo obseg pravne pomoči, ki je zagotovljena z nacionalno zakonodajo.

19 Kakšne ukrepe ta država članica sprejme za zagotovitev izvajanja dejavnosti iz člena 51 uredbe o preživninskih obveznostih?

Generalni direktorat za pravosodje kot portugalski osrednji organ v skladu z zgoraj navedenim členom 51 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 zagotavlja pomoč v postopkih, navedenih v Uredbi, in v ta namen sprejme vse ustrezne ukrepe.

Odgovoren je zlasti za:

  • pošiljanje in prejemanje takih vlog;
  • začetek postopka ali omogočanje lažjega začetka postopka pri pristojnem sodišču;
  • zagotavljanje pravne pomoči ali lajšanje zagotovitve take pomoči, če je glede na okoliščine to potrebno;
  • pomoč pri iskanju zavezanca;
  • pomoč pri pridobitvi potrebnih informacij o dohodku in premoženju zavezanca;
  • spodbujanje sporazumnih rešitev za prostovoljno plačevanje preživnine, po potrebi s pomočjo mediacije, sprave ali podobnega postopka;
  • spodbujanje rednega izvrševanja sodnih odločb v preživninskih zadevah, tudi morebitnih izostalih plačil;
  • lajšanje pobiranja in hitrega posredovanja plačil preživnine;
  • lajšanje pridobitve listinskih in drugih dokazov;
  • pomoč pri ugotavljanju sorodstvenega razmerja, kjer je to potrebno za izterjavo preživnine;
  • začetek ali lajšanje začetka postopka, v katerem se sprejmejo potrebni začasni ukrepi za zavarovanje rešitve zadeve na podlagi preživninske vloge;
  • lajšanje vročanja listin.

Portugalska država in zlasti generalni direktorat za pravosodje kot osrednji organ sta za dosego teh ciljev sprejela naslednje ukrepe:

  • povečala število članov pravosodnega in upravnega osebja, ki prejema in pošilja sklepe na podlagi Uredbe;
  • imenovala družinskega mediatorja;
  • na svojem spletišču ustvarila poseben razdelek, namenjen izključno mednarodnemu pravosodnemu sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah, v katerem je mogoče najti informacije v zvezi s preživninskimi obveznostmi, navodila v zvezi z dokumenti in obrazci, potrebnimi za začetek postopkov iz Uredbe in izpolnitev standardnega obrazca z navedbo zneska izostalih plačil;
  • na zahtevo navedeni generalni direktorat posreduje vlogo za pravno pomoč pristojnim organom;
  • posreduje vloge pristojnim nacionalnim sodiščem;
  • poskrbi za prevod dokumentov, potrebnih za vložitev zahtevkov, kadar je Portugalska zaprošena država;
  • od nacionalne policije, upravnih in davčnih organov ter organov za priseljevanje in nadzor nad mejami zahteva informacije in dokaze o tem, kje je preživninski zavezanec, in o njegovem premoženju;
  • kadar je preživninski zavezanec v zvezi z doseganjem pomiritve pozvan, naj se zglasi pri osrednjem organu ali z njim naveže stik, ga seznani z vlogo za določitev, spremembo ali izterjavo preživnine in mu predstavi možne nadaljnje postopke, zlasti tiste, ki so najugodnejši za obe stranki, da se spodbudi prostovoljno plačilo.

Opomba:

Informacije, ki jih vsebuje ta informativni list, za kontaktno točko, sodišča ali druge subjekte in organe niso zavezujoče. Preveriti je treba tudi veljavna pravna besedila. Ta se redno posodabljajo, njihova razlaga pa se s sodno prakso razvija.

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Your-Europe

Zadnja posodobitev: 22/07/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.