Družinske preživnine

Romunija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomenita izraza „preživnina – preživljanje“ in „preživninska obveznost“? Katere osebe morajo plačati preživnino drugi osebi?

Preživninska obveznost je zakonska zahteva, v skladu s katero mora oseba drugi osebi zagotoviti potrebna sredstva za preživljanje, vključno s sredstvi za zadovoljevanje duhovnih potreb; preživninska obveznost staršev do mladoletnih otrok pa vključuje sredstva, ki so potrebna za vzgojo, izobraževanje in poklicno usposabljanje otrok.

Preživninska obveznost obstaja med zakonci, sorodniki v ravni vrsti, brati in sestrami ter nekaterimi drugimi osebami, določenimi z zakonom (člen 516 romunskega civilnega zakonika).

Preživninska obveznost obstaja med nekdanjima zakoncema (člen 398 civilnega zakonika). Ne sme se zamenjevati z nadomestilom ali odškodnino.

Zakonec, ki je prispeval k preživljanju otroka drugega zakonca, mora preživnino za otroka zagotavljati, dokler je otrok mladoleten, vendar le, če so otrokovi biološki starši mrtvi, pogrešani ali v stiski (člen 517(1) civilnega zakonika). Po drugi strani bo morda otrok dolžan preživljati osebo, ki ga je preživljala deset let (člen 517(2) civilnega zakonika).

Dediči osebe, ki je bila dolžna preživljati mladoletnika ali ki ga je preživljala, čeprav ji ga v skladu z zakonom ne bi bilo treba, so dolžni še naprej zagotavljati preživnino za otroka, odvisno od vrednosti podedovanega premoženja, če so biološki starši mladoletnega otroka mrtvi, pogrešani ali v stiski, vendar le, dokler je oseba, ki prejema preživnino, mladoletna.

2 Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? Ali se predpisi za preživljanje mladoletnikov razlikujejo od predpisov za preživljanje odraslih?

Preživninska obveznost med starši in otroki je urejena s členoma 499 in 525 civilnega zakonika. Za mladoletnike, ki zahtevajo preživnino od svojih staršev, se šteje, da so v stiski, če se ne morejo preživljati na podlagi svojega dela, tudi če imajo premoženje. Če pa starši niso sposobni zagotoviti preživljanja, ne da bi s tem ogrozili svoje preživljanje, lahko družinsko sodišče odobri, da se preživnina zagotovi s prodajo otrokovega premoženja, razen osnovnega premoženja.

Starši so dolžni preživljati otroka, ki je postal polnoleten (18 let), če se ta še vedno izobražuje, in sicer dokler ne konča izobraževanja, vendar samo do 26. leta starosti.

3 Naj se za pridobitev preživnine obrnem na pristojni organ ali na sodišče? Kateri so glavni elementi tega postopka?

Tožnik upravičenec se mora obrniti na sodišče, ki je pristojno v kraju njegovega stalnega prebivališča ali stalnega prebivališča toženca zavezanca. Vloga za plačilo preživnine se lahko izda bodisi ločeno bodisi v postopku za razvezo zakonske zveze, ugotovitev očetovstva, dodelitev starševske avtoritete glede mladoletnega otroka ali določitev stalnega prebivališča mladoletnega otroka. Predsednik sodišča lahko s sklepom odredi začasne ukrepe, ki veljajo samo do izdaje odločbe v postopku v glavni stvari. Postopek na prvi stopnji je sestavljen iz več faz. V pisni fazi se vložijo vloga za začetek postopka, odgovor na tožbo in nasprotna tožba, lahko se odredijo ukrepi zavarovanja, kot je zaseg ali rubež, stranki sta pozvani in vročijo se jima procesne listine. Ustna faza vključuje sodno obravnavo, v okviru katere se lahko vložijo procesni ugovori in izvajajo dokazi. Temu sledi razprava, po kateri sodišče izda odločbo.

V primeru sporazumne razveze zakonske zveze, ki jo lahko razglasi notar, se lahko zakonca dogovorita o vseh učinkih razveze zakonske zveze, vključno z določitvijo prispevka vsakega od staršev k stroškom otrokove vzgoje, izobraževanja, poklicnega usposabljanja ali študija.

4 Ali se zahtevek lahko vloži v imenu sorodnika (če da, do katerega kolena) ali v imenu otroka?

Stranke v preživninskih postopkih imajo načeloma lahko zastopnika. Če pa se zahtevek za preživnino vloži v povezavi s postopkom za razvezo zakonske zveze, je zastopanje zakoncev v postopku za razvezo zakonske zveze mogoče samo v nekaterih primerih, ki so izrecno določeni v členu 920 zakonika o civilnem postopku.

Če je za določitev/povečanje/zmanjšanje preživnine vložen ločen zahtevek, lahko stranke na običajen način zastopa odvetnik ali drug zastopnik, če stranko zastopa oseba, ki ni odvetnik, ta na obravnavi ne more imeti sklepnega govora. Mladoletnika zastopa njegov zakoniti zastopnik (eden od staršev ali izjemoma druga oseba, ki izvršuje starševsko avtoriteto). Polnoletni otrok osebno vloži zahtevek v svojem imenu.

5 Če nameravam začeti postopek pred sodiščem, kako ugotovim, katero sodišče je pristojno?

Krajevno pristojno sodišče (za kraj stalnega prebivališča toženca zavezanca ali tožnika upravičenca) se lahko določi na podlagi romunskega pravosodnega atlasa, ki je objavljen na spletišču ministrstva za pravosodje na portalu sodišč, https://portal.just.ro/SitePages/acasa.aspx.

6 Ali moram kot prosilec uporabiti posrednika za začetek postopka pred sodiščem (npr. odvetnika, osrednji ali lokalni organ itd.)? Če ne, kakšen je postopek?

Ne, ker zastopanje po odvetniku ali pomoč odvetnika nista obvezna.

7 Ali moram za začetek postopka plačati sodno takso? Če da, koliko ta znaša? Če so moja finančna sredstva nezadostna, ali lahko dobim brezplačno pravno pomoč?

Taksa za zahtevke za določitev ali spremembo preživnine znaša 20 RON v skladu s členom 15(e) nujne uredbe vlade št. 80/2013 o sodnih kolkih. Zastopanje po odvetniku ni obvezno. Če zadevna stranka nima zadostnih dohodkov, lahko zaprosi za pravno pomoč za kritje odvetniških nagrad ali drugih stroškov postopka.

8 Kakšno preživnino običajno dodeli sodišče? Kako se izračuna znesek preživnine? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? Če da, kako (npr. s pomočjo sistema samodejne indeksacije)?

Preživnina se dodeli v skladu s potrebami tistega, ki jo zahteva, in sredstvi osebe, ki jo mora plačati. Načeloma se preživnina zagotavlja v naravi, da se zagotovijo potrebna sredstva za preživljanje. Vendar v praksi sodišča izpolnjevanje preživninske obveznosti večinoma določijo v denarju, bodisi kot fiksni znesek bodisi kot delež mesečnega dohodka preživninskega zavezanca (člen 530 civilnega zakonika). Preživnina, določena v fiksnem znesku, se na podlagi zakona četrtletno usklajuje z inflacijo.

Kadar preživnino plačuje eden od staršev, se določi v višini do četrtine neto mesečnega dohodka zadevnega starša za enega otroka, tretjine dohodka za dva otroka in polovice dohodka za tri otroke ali več. V skladu z zakonom znesek preživnine, ki se plačuje za otroke, v povezavi s preživnino za druge osebe ne sme presegati polovice neto mesečnega dohodka preživninskega zavezanca (člen 529 civilnega zakonika).

Če se spremenijo sredstva osebe, ki plačuje preživnino, ali potrebe osebe, ki jo prejema, lahko družinsko sodišče v novem postopku poveča ali zmanjša preživnino ali odredi prenehanje njenega plačevanja, kot je ustrezno (člen 531 civilnega zakonika).

9 Kako in komu se plača preživnina?

Preživninska obveznost se izpolnjuje v naravi, da se zagotovijo potrebna sredstva za preživljanje, in, če je ustrezno, pokriva stroške otrokove vzgoje, izobraževanja, študija ali poklicnega usposabljanja (člen 530 civilnega zakonika). Če se preživninska obveznost ne izpolnjuje prostovoljno v naravi, družinsko sodišče odredi, naj se plačuje v denarju. Preživnina se lahko določi bodisi kot fiksni znesek bodisi kot delež neto mesečnega dohodka preživninskega zavezanca.

Preživnina se plačuje v rednih obrokih na datume, za katere se dogovorita stranki, ali datume, ki jih določi sodišče, če dogovora med strankama ni. Stranki se lahko dogovorita ali pa odloči družinsko sodišče, če so utemeljeni razlogi za to, da se preživnina plača vnaprej kot enkratni znesek, s katerim se krijejo potrebe po preživljanju preživninskega upravičenca za daljše obdobje ali celotno obdobje, za katero je treba plačati preživnino, če ima preživninski zavezanec potrebna sredstva za izpolnitev te obveznosti (člen 533 civilnega zakonika).

Preživnina, določena za mladoletno osebo, se plačuje njenemu zakonitemu zastopniku.

10 Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je potrebno sprožiti, da se ga prisili k plačilu?

Ker je preživnina večinoma določena v denarju, je najpogostejša metoda izvršbe rubež plače (mesečnega dohodka). Prisilna prodaja premičnega in nepremičnega premoženja preživninskega zavezanca je manj pogosta metoda izvršbe.

11 Na kratko opišite vse omejitve izvrševanja, zlasti predpise o varstvu preživninskega zavezanca ter o prekluzivnih in zastaralnih rokih v vašem nacionalnem sistemu izvrševanja.

Glede izterjave preživninskega zahtevka člen 728 zakonika o civilnem postopku določa, da je lahko predmet izvršbe za pridobitev zneskov, dolgovanih kot preživnina, največ polovica neto rednega mesečnega dohodka preživninskega zavezanca. Če je več postopkov izterjave, ki vključujejo isti znesek, potem znesek, na katerega je dejansko mogoče seči z izvršbo, ne sme presegati polovice neto mesečnega dohodka, ne glede na vrsto zahtevkov.

Kadar preživninski upravičenec sočasno vloži predloge za zaseg več vrst premičnega ali nepremičnega premoženja, katerega vrednost očitno presega znesek, ki ga je treba plačati, lahko izvršilno sodišče omeji izvršbo na določeno premoženje (člen 701 zakonika o civilnem postopku).

Prisilna izterjava se konča, kadar je na primer obveznost, navedena v izvršilnem nalogu, v celoti izpolnjena in so poravnani stroški izvršbe; kadar izvršbe ni mogoče izvesti ali nadaljevati, ker ni premoženja, na katerem bi jo bilo mogoče opraviti, ali takega premoženja ni mogoče unovčiti; ali kadar je izvršba preklicana (člen 702 zakonika o civilnem postopku).

Rok pravice do izvršbe je tri leta. Pritožba zoper prisilno izterjavo se lahko vloži pri izvršilnem sodišču. Pristojno sodišče lahko odloži izvršbo, dokler ni sprejeta odločitev o pritožbi (člen 719 in naslednji zakonika o civilnem postopku).

Če sta bila izvršilni nalog ali izvršba preklicana, ima zadevna stranka pravico do razveljavitve izvršbe in vrnitve v prejšnje stanje (člen 723 in naslednji zakonika o civilnem postopku).

12 Ali obstaja organizacija ali organ, ki mi lahko pomaga v postopku pridobitve preživnine?

Ni relevantno.

13 Ali lahko organizacije (vladne ali zasebne) namesto preživninskega zavezanca v celoti ali delno vnaprej plačajo preživnino?

Ni relevantno.

14 Če sem v tej državi članici, preživninski zavezanec pa stalno prebiva v drugi državi:

14.1 Ali lahko dobim pomoč organa ali zasebne organizacije v tej državi članici?

Na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009, Haaške konvencije iz leta 2007 ali Newyorške konvencije iz leta 1956 lahko vložnik preživninski zahtevek vloži prek romunskega ministrstva za pravosodje, če preživninski zavezanec prebiva v eni od držav članic EU, ki je pogodbenica Haaške konvencije iz leta 2007 ali Newyorške konvencije iz leta 1956.

14.2 Če je to mogoče, kako lahko stopim v stik s tem organom ali zasebno organizacijo?

Romunsko ministrstvo za pravosodje

Strada Apolodor 17, Sector 5, Bucharest (Bukarešta) 050741

Direktorat za mednarodno pravo in pravosodno sodelovanje (Direcția Drept Internațional și Cooperare Judiciară)

Številka telefaksa: +40 372041079 ali +40 372041084, elektronska pošta: ddit@just.ro

15 Če sem v drugi državi, preživninski zavezanec pa je v tej državi članici:

15.1 Ali lahko vložim zahtevek neposredno pri takem organu ali zasebni organizaciji v tej državi članici?

Ne, vložnik mora vzpostaviti stik z osrednjim organom za pošiljanje v svoji državi, določenim v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009, Haaško konvencijo iz leta 2007 ali Newyorško konvencijo iz leta 1956.

Osrednji organ za pošiljanje v zavezančevi državi lahko nato vzpostavi stik z osrednjim organom za prejem v Romuniji:

  • romunskim ministrstvom za pravosodje za zahteve, vložene na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 in Haaške konvencije iz leta 2007, ali
  • odvetniško zbornico v Bukarešti (Baroul București) za zahteve, vložene na podlagi Newyorške konvencije iz leta 1956.

Zahteva se nato predloži pristojnemu sodišču.

Preživninski zavezanec iz tujine lahko svojo zahtevo osebno ali po odvetniku naslovi neposredno na romunsko sodišče, ki je pristojno za kraj stalnega prebivališča toženca ali zavezanca.

15.2 Če je to mogoče, kako se lahko obrnem na ta organ ali zasebno organizacijo in kakšno pomoč lahko dobim?

Vložnik zavezanec iz tujine lahko svojo zahtevo osebno ali po odvetniku naslovi neposredno na romunsko sodišče, ki je pristojno za kraj stalnega prebivališča toženca ali zavezanca. Kontaktni podatki pristojnih romunskih sodišč so navedeni na portalu sodišč: https://portal.just.ro/SitePages/acasa.aspx, glede na kraj stalnega prebivališča toženca ali zavezanca.

16 Ali to državo članico zavezuje Haaški protokol iz leta 2007?

Da, v skladu s členom 2612 romunskega civilnega zakonika se pravo, ki se uporablja za preživninske obveznosti, določi na podlagi prava Evropske unije, tj. v skladu s Haaškim protokolom z dne 23. novembra 2007 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti.

17 Če te države članice ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, kateri predpisi se po pravilih njenega mednarodnega zasebnega prava uporabijo za preživninski zahtevek? Katera so relevantna pravila mednarodnega zasebnega prava?

Ni relevantno.

18 Kakšna so pravila glede dostopa do sodnega varstva v čezmejnih primerih v okviru EU, v skladu s strukturo Poglavja V uredbe o preživninskih obveznostih?

Ministrstvo za pravosodje v skladu z zakonom št. 36/2012 o nekaterih ukrepih, potrebnih za uporabo nekaterih uredb in sklepov Sveta Evropske unije ter instrumentov mednarodnega zasebnega prava na področju preživninskih obveznosti po prejetju zahteve za preživnino ali za posebne ukrepe to posreduje v reševanje pristojnemu organu ali organu, ki ima osebne podatke, pristojni lokalni odvetniški zbornici, zbornici sodnih izvršiteljev, ali, če je ustrezno, pristojnemu sodišču.

V primeru zahtev, predloženih prek osrednjega organa, se lahko na podlagi člena 46 navedene uredbe upravičencem do preživninskih obveznosti, ki še niso dopolnili 18 let ali ki se še izobražujejo, vendar so mlajši od 21 let, ter upravičencem do preživninskih obveznosti, ki spadajo med ranljive osebe, odobri brezplačna in popolna pravna pomoč.

Ministrstvo za pravosodje pošlje zahteve, ki jih prejme iz tujine, neposredno pristojni lokalni odvetniški zbornici. Predsednik odvetniške zbornice nemudoma po uradni dolžnosti izda zavezujočo odločbo, s katero imenuje odvetnika. Imenovani odvetnik zaprosi za pravno pomoč, tudi za plačilo honorarja sodnega izvršitelja.

Imenovani odvetnik nato po pridobitvi sklepa o izvršbi zaprosi sodišče za odobritev pravne pomoči za plačilo honorarja sodnega izvršitelja. Odvetnik predloži zahtevo za izterjavo, izvršilni nalog in odločbo predsednika odvetniške zbornice krajevno pristojnemu sodnemu izvršitelju.

19 Kakšne ukrepe ta država članica sprejme za zagotovitev izvajanja dejavnosti iz člena 51 uredbe o preživninskih obveznostih?

Romunija je sprejela zakon št. 36/2012 o nekaterih ukrepih, potrebnih za uporabo nekaterih uredb in sklepov Sveta Evropske unije ter instrumentov mednarodnega zasebnega prava na področju preživninskih obveznosti.

Ministrstvo za pravosodje je bilo določeno kot osrednji organ Romunije za posredovanje zahtev iz členov 53 in 56 navedene uredbe. Ministrstvo za pravosodje po prejetju potrebnih dokazil preživninskega upravičenca ali zavezanca izpolni del A zahteve in lahko upravičencu ali zavezancu pomaga pri izpolnjevanju dela B zahteve.

Ministrstvo za pravosodje je zaprošeni osrednji organ, ki je pristojen za prejemanje zahtev za posebne ukrepe in preživnino. Prejete zahteve pošlje v reševanje pristojnemu organu ali organu, ki ima osebne podatke, pristojni lokalni odvetniški zbornici, zbornici sodnih izvršiteljev ali, če je ustrezno, pristojnemu sodišču.

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Your-Europe

Zadnja posodobitev: 16/08/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.