- 1. Objavljanje in določanje cen v zvezi s prodajo zarubljenega premoženja
- 2. Tretje osebe, ki lahko vodijo dražbo
- 3. Vrste dražb, za katere pravila morda ne veljajo v celoti
- 4. Informacije o nacionalnih registrih premoženja
- 5. Informacije o zbirkah podatkov, s pomočjo katerih lahko upniki ugotovijo premoženje in terjatve dolžnikov
- 6. Informacije o spletnih sodnih dražbah
Poišči informacije po področjih
1. Objavljanje in določanje cen v zvezi s prodajo zarubljenega premoženja
A. Pripravljalna dejanja pred prisilno dražbo
Prisilno dražbo nepremičnin mora upnik objaviti:
- prek oglasa, izobešenega na mestu, ki je lahko dostopno javnosti, v prostorih sodišča. V oglasu mora biti opredeljeno zarubljeno nepremično premoženje, predstavljen kratek opis (narava, morebitna zasedenost, vsi znani elementi v zvezi z njegovo površino) in navedena izklicna cena;
- prek poenostavljenega oglasa, izobešenega na vhodu premoženja, ki se draži;
- z objavo oglasa v lokalnem glasilu s pravnimi obvestili.
Upnik lahko dražbo nadalje oglašuje na lastno odgovornost ali z dovoljenjem sodišča.
Pri prisilni dražbi premičnega premoženja je predvidena objava z oglasi, izobešenimi v mestni hiši občine, v kateri prebiva dolžnik, in na mestu dražbe.
Dražbo lahko dodatno oglašuje strokovnjak, ki bo vodil dražbo, in sicer na lastnem spletišču, v primeru sodnih dražilcev (commissaires-priseurs judiciaires) pa na ustreznih spletiščih poklicnih dražilcev: https://www.interencheres.com/ ali https://www.interencheres.com/, ali z oglaševanjem v tisku, brošurah ali katalogih. Oglas lahko vključuje opis premoženja in oceno njegove vrednosti.
Premično premoženje, ki je predmet prodaje na javni dražbi, na dražbi predstavi sodni dražilec ali pooblaščeni strokovnjak, ki organizira dražbo. Lahko se omogoči tudi predhodni ogled premoženja.
Zarubljeno nepremično premoženje si je mogoče ogledati na datume in ob urah, ki jih določi sodnik (člen R.322-26 zakonika o civilnem postopku izvršbe), ogled pa poteka ob spremstvu sodnega izvršitelja. V tajništvu regionalnega sodišča (greffe du tribunal judiciaire), ki je pristojno za dražbo, ali pod določenimi pogoji v uradu odvetnika predlagatelja je mogoč prost vpogled v dražbene pogoje, ki vključujejo predvsem uradno poročilo glede opisa prodanega premoženja, ki ga pripravi sodni izvršitelj, ter glavne pogoje prodaje.
B. Izklicna cena in potek dražbe:
Pri rubežu nepremičnega premoženja se specifikacija pogojev dražbe izdela pod odgovornostjo zadevnega upnika: ta torej določi izklicno ceno, ki jo dolžnik lahko izpodbija, sodnik za izvršbe po mora po koncu orientacijske obravnave (audience d’orientation) izdati odločbo.
Pri rubežu premičnega premoženja strokovnjak, pristojen za dražbo, prosto določi izklicno ceno premoženja. Strokovnjak, ki vodi dražbo, lahko uporabi storitve izvedenca, če je to potrebno za oceno vrednosti premoženja.
Pri dražbi premičnega premoženja se premoženje proda najboljšemu in zadnjemu ponudniku, pri čemer trajanje dražbe ni omejeno, vendar pa se lahko ustavi šele po treh pozivih. Za sodelovanje na dražbi se ne zahteva nobeno jamstvo.
Pri rubežu nepremičnega premoženja se uporablja sistem višanja ponudb, pri katerem mora vsaka ponudba presegati prejšnjo; dražba se ustavi, ko preteče 90 sekund od zadnje ponudbe (ta čas se šteje z vizualnim in zvočnim sredstvom, ki javnosti javlja vsako pretečeno sekundo).
Vsaka oseba, ki se želi udeležiti dražbe, svojemu odvetniku izročiti nepreklicno bančno varščino ali bančni ček, izdan na upravitelja zarubljenega premoženja (séquestre) ali depozitno in konsignacijsko družbo(Caisse des Dépôts et Consignations), in sicer v višini 10 % zneska izklicne cene (pri čemer znesek ne sme biti nižji od 3 000 EUR). Ta znesek se vrne dražilcu ob koncu dražbe, če ni bil izbran kot najboljši ponudnik.
2. Tretje osebe, ki lahko vodijo dražbo
Sodni dražilci, notarji, zapriseženi blagovni posredniki in sodni izvršitelji so edini strokovnjaki, pooblaščeni za organiziranje sodne prodaje premičnega premoženja (zlasti zarubljenega premičnega premoženja) na javni dražbi.
Zahtevek za dražbo premičnega premoženja je mogoče vložiti le pri splošnem sodišču (tribunal judiciaire).
3. Vrste dražb, za katere pravila morda ne veljajo v celoti
Pri premičnem premoženju je mogoče izvesti prostovoljno javno dražbo, za katero veljajo veliko prožnejša pravila kot za sodno dražbo. Uporabljajo se členi L. 321-1 in naslednji ter R. 321-1 in naslednji trgovinskega zakonika. Prostovoljna dražba ne spada v okvir postopkov prisilne izvršbe, ki so sodni postopki.
Kar zadeva nepremično premoženje, se lahko prodaja odredi kot dražba premoženja v skupni lasti, ali pa jo lahko odredi stečajni sodnik v okviru kolektivnega postopka zoper lastnika. V obeh primerih se pogoji prodaje določijo v sodni odločbi, s katero se prodaja odredi.
4. Informacije o nacionalnih registrih premoženja
Pri nepremični lastnini lahko upnik informacije o nepremičnem premoženju, ki ga ima dolžnik na ozemlju občine, in o njegovi sestavi (zgrajena ali nezgrajena poslopja, površina parcel, narava vsakega prostora) pridobi v zemljiški knjigi, ki je upravni in davčni dokument. Poleg tega službe za registracijo nepremičnin (upravne službe, ki spadajo pod generalno direkcijo za javne finance – Direction Générale des Finances Publiques) vodijo nepremičninski register za vsako občino, v katerem so pod imenom vsakega lastnika in za vsako nepremičnino zbrani izpiski iz objavljenih dokumentov ter v katerem je tako evidentiran pravni položaj vsake nepremičnine.
Pri premičnem premoženju sistem identifikacije vozil (SIV) omogoča pridobitev informacij o civilnem statusu imetnika potrdila o registraciji motornih vozil in dvokolesnikov, registrski številki in lastnostih vozila. Obstajajo nacionalni registri, v katere morajo biti vpisani ladje (odloki so v pripravi), čolni (informatizirani register o registraciji, ki ga vodi ministrstvo za promet) in zrakoplovi (register o registraciji, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za civilno letalstvo). Pravice intelektualne lastnine so vključene v nacionalni register, ki je upnikom neposredno dostopen, vodi pa ga nacionalni inštitut za intelektualno lastnino (INPI). Naslovi kinematografskih del, namenjenih javnemu predvajanju v Franciji, so zbrani v javnem registru kinematografskih in avdiovizualnih del, ki ga vodi uslužbenec davčne uprave, naslovi literarnih del, ki so bili predmet opcije za nakup pravic za priredbo, pa so v registru opcij.
Na področju nepremičnin zemljiško knjigo vodi vsaka občina, vanjo pa je vključenih več vrst dokumentov (katastrski načrt, podatki o parceli, katastrska matrica). Samo katastrski načrt se vodi v računalniški obliki. Nepremičninski register vodijo službe za registracijo nepremičnin, ki so v posameznih krajih na območju pristojnosti vsakega okrožnega sodišča (Tribunal de grand instance). Nacionalnega registra ni.
Vsaka prefektura vodi register motornih vozil, vendar pa se v sistemu SIV vodi nacionalni register v računalniški obliki.
Register za čolne je informatiziran, vodi pa ga ministrstvo za promet. Za ladje obstaja šest različnih registrov, ki jih prav tako vodi ministrstvo za promet.
Register o registraciji zrakoplovov vodi minister, pristojen za civilno letalstvo, informativno pa je dostopen prek interneta.
Informacije o različnih pravicah intelektualne lastnine centralno vodi en sam organ, tj. INPI, ki prek svojega spletišča zagotavlja dostop do različnih zbirk dokumentov.
Storitve zemljiške knjige so delno dostopne prek spleta. Vpogled je mogoč samo v katastrski načrt in ne v katastrsko matrico, ki lahko zagotovi informacije o lastnikih. Enako velja za sistem SIV, mednarodni francoski register, v katerem so navedene ladje, ki plujejo pod francosko zastavo, in registre INPI.
Na splošno za večino registrov, kolikor so javni, veljajo določbe zakonika o odnosih med javnostjo in upravo, s katerimi je določeno, da se lahko do upravnih dokumentov dostopa brezplačno, in sicer se lahko opravi vpogled na kraju samem ali izda kopija, katere stroški ne presegajo stroškov razmnoževanja, ali pa se dokument, če je na voljo v elektronski obliki, pošlje po elektronski pošti.
5. Informacije o zbirkah podatkov, s pomočjo katerih lahko upniki ugotovijo premoženje in terjatve dolžnikov
Člen L.152-1 CPCE sodnemu izvršitelju omogoča, da od državnih upravnih organov, regij, departmajev, občin, javnih ustanov ali organov pod nadzorom upravnega organa pridobi informacije, na podlagi katerih se lahko določijo naslov dolžnika, identiteta in naslov njegovega delodajalca ali katere koli tretje osebe dolžnice ali depozitarja likvidnih ali izterljivih sredstev ter sestava njegovega nepremičnega premoženja.
Sodni izvršitelj lahko poizvedbe opravi neposredno v nacionalnem registru bančnih računov (FICOBA) (ki ga vodi davčna uprava na podlagi podatkov, ki jih zagotavljajo banke), da bi pridobil informacije o obstoju bančnih računov, odprtih na ime dolžnika, in krajih, v katerih se vodijo ti računi.
Poizvedbe lahko opravi v skladih za zdravstveno zavarovanje ali brezposelnost.
Banke morajo na podlagi člena L.152-2 CPCE sodnega izvršitelja, ki ga je pooblastil upnik, seznaniti s tem, ali je na ime dolžnika odprt račun ali več računov, in s kraji, v katerih se vodijo ti računi, pri čemer so vse druge informacije izključene.
Sistem identifikacije vozil (SIV), do katerega lahko dostopa sodni izvršitelj, ki ga je pooblastil upnik, omogoča pridobitev informacij o civilnem statusu imetnika potrdila o registraciji motornih vozil in dvokolesnikov, registrski številki in lastnostih vozila.
Upnik do teh podatkovnih zbirk ne more dostopati neposredno, ampak lahko do njih dostopa prek sodnega izvršitelja, pooblaščenega za izvedbo prisilne izvršbe.
6. Informacije o spletnih sodnih dražbah
Francoski sistem prodaje premičnega premoženja na dražbi razlikuje med dvema vrstama spletnih dražb:
- prodajami ali dražbami „v živo“, ki so delno dematerializirane: dražba poteka fizično v danem kraju in se prenaša neposredno prek spleta na spletišču strokovnjaka, ki vodi dražbo, ali na enem od razpoložljivih ustreznih spletišč sodnih dražilcev (https://www.interencheres.com/ ali https://www.drouotonline.com/en). Te sodne dražbe so dovoljene, saj jih nič ne preprečuje, in so vse pogostejše.
- spletnimi dražbami, ki so v celoti dematerializirane: dražba poteka samo na spletu brez fizične prisotnosti v določenem kraju. Glede na veljavno pravo te dražbe v sodnih zadevah niso dovoljene (v nasprotju s prostovoljnimi dražbami), ker zanje obstajajo pravne tehnične ovire.
(Delno) dematerializirane dražbe so mogoče le za premično premoženje.
Strokovnjaki, ki vodijo dražbo, lahko to oglašujejo zunaj Francije, ponudbe pa lahko da kateri koli ponudnik, ne glede na njegov kraj in državljanstvo, ne glede na to, ali dražba poteka „v živo“ ali ne (obstajajo tudi mehanizmi dražbe na daljavo, pri čemer so navodila za licitacijo, posredovana pisno ali po telefonu).
Za udeležbo na dematerializirani dražbi osebi (potencialnemu najboljšemu ponudniku) ni treba zagotoviti svojega podpisa, vendar pa lahko strokovnjak, pristojen za dražbo, zahteva odtis bančne kartice. Vpis je treba opraviti pri strokovnjaku, pristojnem za dražbo, in se lahko načeloma opravi z vsemi sredstvi, pri čemer je verjetno najpogostejše prek spletne strani, na kateri se prenaša dražba. Pisna naročila za nakup so mogoča ne glede na nosilec.
Sprejete načine plačila opredeli strokovnjak, pristojen za dražbo.
Ponudniku na daljavo ni treba biti osebno navzoč (lahko pa je, če želi). Dražbo lahko spremlja neposredno in v realnem času predloži svojo ponudbo. Naročila za nakup lahko prijavijo že pred dražbo in v takem primeru se ponudbe ustrezno zvišajo, pri čemer se že od začetka upošteva predlagana ponudba. Med dražbo je na splošno mogoča tudi telefonska zveza.
Možnosti prevajanja so odvisne od zmogljivosti strokovnjaka, pristojnega za dražbo, in njegovih pomočnikov, predpisi pa ne vsebujejo nobene obveznosti v zvezi s tem.
V sedanjem stanju konfiguracije spletnih strani za dražbe lahko do dražbe prek zadevne spletne strani dostopajo samo osebe, prijavljene za spletno dražbo. Nasprotno pa ima javnost dostop do dražbe v kraju, kjer poteka.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.