

To vprašanje je na Nizozemskem urejeno v členu 4:182 civilnega zakonika (Burgerlijk Wetboek).
Člen 182 civilnega zakonika določa naslednje:
Na Nizozemskem se uporablja načelo pravnega instituta „seisin“, v skladu s katerim dediči ipso jure prevzamejo položaj zapustnika. Lastništvo nad zapuščinskim premoženjem in dolgovi na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva preide na dediče, ki so sprejeli dediščino.
V primeru pravne delitve zapuščine (wettelijke verdeling), če zapustnik umre brez oporoke, preživeli zakonec / registrirani partner prevzame vse premoženje in dolgove, potomci pa le terjatev. Potomci niso odgovorni za dolgove iz naslova dedovanja. V primeru pravne delitve zapuščine je za dolgove odgovoren samo preživeli zakonec / registrirani partner.
Načelo pravnega instituta „seisin“ pomeni, da ni nobenih lastninskih stvarnih pravic ali premoženjskih pravic, ki bi izhajale iz dedovanja kot takega. Na Nizozemskem zapuščina ne pomeni ločenega premoženja. Kar zadeva odtujitev zapuščinskega premoženja, se ne uporablja nobena omejitev in zapuščina se ne more zaseči. Možen pa je zaseg predmetov zapuščine med dediči.
Ker sama zapuščina ni ločeno premoženje, se vpis v register ne izvede.
Potrdilo o dedovanju ali evropsko potrdilo o dedovanju se lahko vpiše v zemljiško knjigo, glej člena 27 in 27a Zakona o zemljiški knjigi (Kadasterwet). S tem vpisom dediči prijavijo, da je lastnik umrl in da se lastništvo prenese nanje na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva. Vendar pa vpis v zemljiško knjigo ni konstitutivna zahteva. Tudi brez vpisa se lastništvo prenese ipso jure. Če dediči nato razdelijo zapuščino, se zahteva izročitev. To potem pomeni prenos na podlagi singularnega pravnega nasledstva. Delitev je urejena v členu 3:186 civilnega zakonika.
Člen 186 civilnega zakonika določa naslednje:
Za uradno izročitev nepremičnega premoženja ali omejenih pravic na tem premoženju člen 3:89 civilnega zakonika določa, da je treba sestaviti notarsko listino in jo vpisati v javne registre.
Člen 89 civilnega zakonika določa naslednje:
Glej odgovor zgoraj.
Ne, v civilnem zakoniku ali Zakonu o zemljiški knjigi se ne uporabljajo posebna pravila.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.