

Poišči informacije po področjih
1) Kmetijska in gozdna zemljišča
1.1 Splošno
V madžarskem pravu je pridobitev lastništva nad kmetijskimi in gozdnimi zemljišči urejena s strogimi pravili. Te omejitve vplivajo tudi na pridobitev z dedovanjem, in sicer ne glede na to, ali so pridobitelji madžarski državljani, državljani drugih držav članic ali drugi tujci. Omejevalne določbe so vključene v naslednja dva zakona:
Pravila so zelo zapletena, glavne določbe, pomembne za dedovanje, pa je mogoče povzeti tako:
1.2 Nepremičnine, ki spadajo na stvarno področje uporabe omejitev
Pravne omejitve zadevajo pridobitev kmetijskega in gozdnega zemljišča. V skladu z oddelkom 5(17) zakona o poslih z zemljišči pojem „kmetijsko in gozdno zemljišče“ (kmetijsko zemljišče) vključuje:
1.3 Omejitve, ki vplivajo na pridobitev lastništva z dedovanjem
V zakonu o poslih z zemljišči sta zakonito dedovanje in oporočno dedovanje obravnavani različno, kar zadeva pridobitev lastništva nad kmetijskim zemljiščem. Omejitve, opisane v zakonu, veljajo samo za pridobitve z oporočnim dedovanjem in ne veljajo za pridobitev kmetijskega zemljišča z zakonitim dedovanjem.
V smislu oddelka 8(1) zakona iz leta 2013 o prehodnih ukrepih se primer, ko bi lahko oporočni dedič – če ne bi bilo oporoke in bi bili drugi dediči izključeni iz dedovanja – postal dedič na podlagi zakona, prav tako šteje za pridobitev lastništva z zakonitim dedovanjem za namene uporabe omejitev v zvezi s pridobitvijo lastništva.
1.3.1 Pravila v zvezi s pridobitvijo lastništva z oporočnim dedovanjem
(a) Potrebno je dovoljenje javnega organa
Če je oporočitelj v oporoki zapustil lastništvo nad kmetijskim zemljiščem, oporočni dedič za pridobitev lastništva potrebuje odobritev javnega organa (kmetijski upravni organ) v obliki dovoljenja (oddelek 34 zakona o poslih z zemljišči). Kmetijski upravni organ v postopku odobritve preveri:
(b) Omejitve v zvezi s pridobitvijo kmetijskega zemljišča
V zakonu o poslih z zemljišči so posamezne kategorije pravnih subjektov obravnavane različno, kar zadeva upravičenost do pridobitve kmetijskega zemljišča. Pri tem je treba razlikovati med naslednjimi kategorijami oseb:
(i) Pravnimi subjekti, ki v nobenem primeru ne morejo pridobiti lastništva nad kmetijskim zemljiščem
Mednje spadajo:
Izjema: prepoved za pravne osebe, da pridobijo kmetijsko zemljišče na podlagi razpolaganja s premoženjem za primer smrti, ne velja za uveljavljene cerkve (ali za njihove organizacije, institucije ali enote, ki so pravne osebe v skladu z notranjimi cerkvenimi pravili).
(ii) Osebe, ki spadajo v opredelitev pojma „kmet“
Pojem „kmet“ je opredeljen v oddelku 5(7) zakona o poslih z zemljišči. V to opredelitev spadajo fizične osebe, ki imajo madžarsko državljanstvo ali državljanstvo druge države članice in so jih pristojni organi vpisali v uradni register, ki se vodi v ta namen. Za vpis morajo biti izpolnjeni osnovni pogoji, določeni z zakonom (kvalifikacije kmetijskega ali gozdarskega strokovnjaka, certificirane kmetijske ali gozdarske dejavnosti in dohodek od takih dejavnosti itd.).
Za to kategorijo oseb je zgornja meja velikosti kmetijskega zemljišča, ki ga ima lahko katera koli taka oseba v lasti – zgornja meja za pridobitev zemljišča –, 300 hektarov; to mora vključevati površino zemljišča, ki je že v lasti zadevne osebe, in površino zemljišča, na kateri že uveljavlja pravice užitka (oddelek 16(1) zakona o poslih z zemljišči).
(iii) Fizične osebe, ki niso „kmeti“, vendar so državljani Madžarske ali druge države članice
Osebe v tej kategoriji lahko pridobijo lastništvo nad kmetijskim zemljiščem, če površina kmetijskega zemljišča, ki je v njihovi lasti – skupaj s površino kmetijskega zemljišča, ki ga želijo pridobiti –, ne presega 1 hektara (oddelek 10(2) zakona o poslih z zemljišči).
Izjema: zgoraj navedena omejitev ne velja za pridobitve med bližnjimi sorodniki. Vendar pa se tudi v teh primerih uporablja zgornja meja za pridobitev zemljišč, ki znaša 300 hektarov (oddelka 10(3) in 16(1) zakona o poslih z zemljišči).
Za namene zgornjih določb so v opredelitev pojma državljan države članice zajete naslednje osebe (oddelek 5(24) zakona o poslih z zemljišči):
1.3.2 Pridobitev lastništva z zakonitim dedovanjem
Omejitve, opisane zgoraj (točka 1.3.1), ne veljajo za pridobitve kmetijskega zemljišča z zakonitim dedovanjem. Tako bi oseba, ki ji je prepovedana pridobitev lastništva nad madžarskim kmetijskim zemljiščem z oporočnim dedovanjem (ali s pridobitvijo med živečimi osebami) (npr. nekdo, ki ni državljan države članice), tako lastništvo lahko pridobila z zakonitim dedovanjem.
(2) Strelno orožje in strelivo
2.1 Splošno
Po madžarskem pravu je mogoče strelno orožje in strelivo pridobiti samo z dovoljenjem za strelno orožje. Določbe o posedovanju strelnega orožja vsebuje naslednja zakonodaja:
2.2 Premoženje, ki spada na stvarno področje uporabe omejitev
Zakonske omejitve zadevajo pridobitev strelnega orožja in streliva. V smislu oddelka 2(16) in (22) zakona o strelnem orožju:
2.3 Omejitve, ki vplivajo na dedovanje orožja
V skladu z oddelkom 14(1) in (2) uredbe ministra za notranje zadeve št. 49/2004 z dne 31. avgusta 2004 lahko ob smrti imetnika dovoljenja dedič zahteva – potem ko sklep o veljavnosti oporoke postane pravnomočen –, da se strelno orožje in/ali strelivo:
Če dedič ne uporabi zgoraj opisanih možnosti, lahko policija shranjeno orožje in/ali strelivo uniči ali ga izroči v prodajo prodajalcu orožja, potem ko ga oceni trgovinski izvedenec. Izkupiček od prodaje orožja in/ali streliva je treba plačati lastniku, potem ko se odštejejo vsi nastali stroški.
Da (v zvezi z vsako od zgoraj navedenih vrst premoženja).
Kar zadeva kmetijska in gozdna zemljišča (kmetijska zemljišča), so v preambuli samega zakona (zakon o poslih z zemljišči) našteti gospodarski preudarki, preudarki na področju družinske politike in družbeni preudarki (kot je zmožnost vasi, da obdržijo svoje prebivalstvo, izboljšanje starostne strukture njihovega lokalnega prebivalstva, izboljšanje zaposlenosti na podeželju, zagotavljanje stabilnega poslovanja majhnih kmetij itd.), ki jasno dokazujejo namero zakonodajalca, da je treba omejitve, navedene v zakonu o poslih z zemljišči, uporabiti v vsakem primeru, ne glede na to, s pravom katere države je urejeno dedovanje.
(1) Kmetijska in gozdna zemljišča
Da.
Če notar, ki vodi zapuščinski postopek, med postopkom ugotovi, da zapuščina vključuje kmetijska ali gozdna zemljišča (kmetijska zemljišča) in da je oporočitelj taka zemljišča zapustil v oporoki, pošlje oporoko kmetijskemu upravnemu organu, pristojnemu glede na lokacijo zemljišča. Navedeni organ je pristojen za uradno odobritev pridobitve lastništva nad kmetijskim zemljiščem (oddelek 34 zakona o poslih z zemljišči). V takih primerih notar prekine zapuščinski postopek do odločitve kmetijskega upravnega organa (oddelek 71(2)(d) zakona XXXVIII iz leta 2010 o zapuščinskem postopku).
Kmetijski upravni organ v postopku odobritve preveri:
Kmetijski upravni organ sporoči svojo odločitev o predmetu odobritve tudi notarju. Če kmetijski upravni organ ne da odobritve za pridobitev lastništva nad zemljiščem, je treba to določbo iz oporoke šteti za neveljavno (oddelek 34 zakona o poslih z zemljišči). V takem primeru je zadevna določba iz oporoke torej pravno nična, kar mora notar upoštevati, tako da ni mogoče izvesti prenosa dela zadevne zapuščine (zadevnega kmetijskega zemljišča) na oporočnega dediča (oddelek 71(6) zakona XXXVIII iz leta 2010 o zapuščinskem postopku).
Dolžnosti kmetijskega upravnega organa izvajajo okrožni vladni uradi.
(2) Strelno orožje in strelivo
Da.
V skladu z oddelkom 13 uredbe ministra za notranje zadeve št. 49/2004 z dne 31. avgusta 2004 mora v primeru smrti imetnika dovoljenja za strelno orožje oseba, ki ima v posesti njegovo strelno orožje in strelivo, to orožje in strelivo takoj prijaviti policiji ter poskrbeti za njuno hrambo do prihoda policije. Policija prijavljeno strelno orožje in strelivo prevzame in shrani ter sestavi poročilo o sprejetih ukrepih.
V skladu s poglavjem III navodila glavnega komisarja državne policije št. 2/2016 z dne 7. januarja 2016 policija po prevzemu strelnega orožja in streliva:
Policija notarja, ki vodi zapuščinski postopek, pisno obvesti, kje sta strelno orožje in strelivo, ter zahteva, naj se ji po koncu zapuščinskega postopka posreduje pravnomočni sklep o veljavnosti oporoke.
Notar v skladu s tem sklep o veljavnosti oporoke, izdan po koncu zapuščinskega postopka, posreduje policiji. Policija na podlagi sklepa o veljavnosti oporoke obvesti dediča, da lahko v 180 dneh zahteva, naj se strelno orožje in strelivo prodata po prodajalcu strelnega orožja ali odsvojita osebi ali organizaciji, ki ima dovoljenje za njegovo pridobitev, lahko pa tudi sproži odprodajo, uničenje ali brezplačno predajo strelnega orožja in streliva.
Če dedič ne uporabi zgoraj opisanih možnosti v predpisanem roku, lahko policija shranjeno orožje in strelivo uniči ali ju izroči v prodajo prodajalcu orožja, potem ko ju oceni trgovinski izvedenec. Izkupiček od prodaje orožja in streliva je treba plačati lastniku, potem ko se odštejejo vsi nastali stroški (oddelka 13 in 14 uredbe ministra za notranje zadeve št. 49/2004 z dne 31. avgusta 2004).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.