- 1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?
- 2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?
- 3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?
Poišči informacije po področjih
1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?
Da, v luksemburškem pravu take omejitve obstajajo. Gre za nujni delež, kakor je opredeljen v civilnem zakoniku. Vendar ta pravila ne uvajajo omejitev za določeno premoženje ali določena podjetja v smislu vprašanja, niti za posebne kategorije premoženja iz tega vprašanja. Nujni delež namreč omejuje delež zapuščinske mase, s katerim je mogoče zakonito razpolagati, in to ne glede na vrsto premoženja.
Člen 913 civilnega zakonika tako določa načela, v skladu s katerimi oporočno razpolaganje ne more presegati polovice premoženja zapustnika, če ima ta ob smrti enega otroka, tretjine, če ima dva, in četrtine premoženja, če ima ob smrti tri ali več otrok. V skladu s členom 916 civilnega zakonika se lahko v primeru, ko ni potomcev, s posli med živimi in v oporoki razpolaga s celotnim premoženjem.
Za popoln pregled je treba, čeprav te omejitve ne izhajajo iz dednega prava, navesti tudi zakon z dne 18. julija 1983 o ohranjanju in varstvu nacionalnih spomeniških krajev in spomenikov, kakor je bil spremenjen. Za nepremičnine, ki so bile uvrščene na seznam v skladu z določbami tega zakona, veljajo nekatere omejitve, ne glede na to, ali so del prihodnje ali že obstoječe zapuščine. Navedeni zakon tako v prvem stavku člena 10(1) določa, da nepremičnine s seznama ni mogoče uničiti ali premakniti, ji spremeniti rabe ali je obnavljati, popravljati oziroma kakor koli spreminjati brez odobritve pristojnega ministra. Poleg tega člen 15(1) istega zakona določa, da brez posebne odobritve ministra poleg nepremičnine s seznama ni mogoče graditi nobene nove zgradbe.
2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?
Mnenja pravne stroke so glede vprašanja, ali nujni delež spada v mednarodni javni red in ga je tako treba spoštovati ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje, deljena.
3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?
Da, v zvezi z nujnim deležem. Če razpolaganje, tako med živimi kot za primer smrti, presega razpoložljiv delež, se temu deležu prilagodi ob začetku zapuščinskega postopka. Člen 920 in naslednji civilnega zakonika določajo postopek za zmanjšanje daril in volil v takih primerih.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.